Takoj po mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga bomo zaznamovali prihodnji teden, 27. januarja, se bodo v Sarajevu sestali predstavniki nekdanjih jugoslovanskih republik ter se pogovorili o poteku snovanja razstave v bloku 17 v nekdanjem koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau.

V tako imenovanem jugoslovanskem paviljonu je nekoč stala razstava, posvečena taboriščnikom, ki so jih v Auschwitz-Birkenau prepeljali z območja nekdanje Jugoslavije. Razstavo so postavili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, jo ob razpadu države zaprli za javnost, leta 2009 pa podrli.

Sprevržena vera, da je nekdo zaradi rase vreden več kot drugi, obstaja še danes

Države naslednice (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Srbija in Črna gora) se dolgo niso mogle dogovoriti, kakšen bo scenarij skupne razstave – pri skupnem scenariju vztrajajo v Spominskem muzeju Auschwitz-Birkenau – in kaj bodo postavili v ospredje, prav tako niso našli skupnega jezika pri stroških prenove paviljona. Tega je v celoti na lastne stroške prenovila Avstrija, ki ima razstavo v spodnjem nadstropju.

Toda zadeva se očitno le premika. Na ministrstvu za kulturo so potrdili, da poteka končni izbor besedil in gradiva, da so se septembra sestali predstavniki sodelujočih držav, nov sestanek je sklican za 4. in 5. februar na sedežu Unescove pisarne v Sarajevu.

»Na strokovni ravni potekajo aktivnosti v sodelovanju z mednarodno strokovno ekipo in predstavniki ministrstev, muzejev ter strokovnjaki iz posameznih držav. Odvija se zahtevno vsebinsko usklajevanje skupnih delov razstave, urejanje besedil, ki bodo uporabljena na razstavi na podlagi skupnega scenarija, in izbor vizualnega gradiva,« so podrobneje pojasnili na ministrstvu za kulturo.

Na osnovni scenarij, ki so ga predstavili septembra lani, so bile od držav naslednic podane pripombe, ki jih trenutno pregledujejo in dopolnjujejo v Unescovi pisarni v Sarajevu. Več podrobnosti bo znanih po februarskem sestanku.

Poslanstvo posebnega kraja, kjer mora človek preprosto srečati - sočloveka

V nekdanje koncentracijsko taborišče je bilo z območja Slovenije po do zdaj zbranih podatkih prepeljanih približno 3000 ljudi, med njimi okoli 350 Judov in najmanj 78 Romov. Umrlo je 1723 taboriščnikov.

Na Unescu od leta 2011 spodbujajo pogajanja med državami naslednicami o obnovi bloka 17 – januarja 2024 podpisan sporazum je obnovil regionalno zavezo varovanja spomina na holokavst. Novo razstavo snujejo oblikovalci in sodelavci arhitekturnega studia Daniela Libeskinda v sodelovanju s skladom družine Herman in strokovnjaki oziroma zgodovinarji iz držav naslednic.

V bloku 17 v nekdanjem taborišču Auschwitz-Birkenau je bila v šestdesetih letih postavljena razstava o taboriščnikih z območja nekdanje Jugoslavije, ki so jo leta 2009 umaknili. FOTO: Anja Intihar

Triletni projekt krepitve spomina

Mednarodni sporazum o financiranju ponovne postavitve razstave, ki so ga sklenile vse sodelujoče države, je formalno začel veljati 1. novembra lani, potem ko je še zadnja država ratificirala sporazum in o tem uradno obvestila depozitarja sporazuma, torej Unesco. Prva je omenjeni sporazum ratificirala Slovenija in marca lani sklenila bilateralni sporazum s fundacijo Auschwitz-Birkenau.

S tem so, kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, vzpostavili podlago za finančni prispevek v višini 160.000 evrov, ki ga je ministrstvo že plačalo.

Naša država je po nasledstveni formuli dolžna prevzeti 16 odstotkov obveznosti obnove paviljona in postavitve skupne razstave – skupni stroški za to so ocenjeni na dva milijona evrov, kar pomeni, da bo Slovenija plačala še 160.000 evrov. Končni strošek razstave bo znan, ko bo ta postavljena, natančni zneski bodo določeni v novem sporazumu.

Mednarodni sporazum o financiranju postavitve razstave je formalno začel veljati 1. novembra lani. FOTO: Anja Intihar

Ob počasnem snovanju razstave, za katero so mnogi upali, da jo bo dočakal vsaj kateri od preživelih slovenskih taboriščnikov, so začeli izvajati regionalni triletni projekt Krepitev spomina in izobraževanje o holokavstu na območju nekdanje Jugoslavije.

Z njim si želijo pri Unescu v sodelovanju s slovenskim zavodom za šolstvo in Sinagogo Maribor krepiti izobraževanja o holokavstu, spomin nanj in regionalno sodelovanje v povezavi kultur in izobraževanja.

Potujočo razstavo in izobraževalno gradivo s skupnim proračunom 1,5 milijona evrov financira Evropska unija, v projektu, ki poteka do 31. decembra 2027, sodeluje vseh šest držav naslednic.