Izbrali za slab milijon evrov 
dražjega ponudnika

Ljubljana – Da si državna uprava kljub (pre)številnim uradnikom v lastnih vrstah obračune plač naroča pri zasebnih podjetjih in da je bil letošnji razpis finančnega ministrstva za omenjeno storitev menda pisan na kožo zgolj enemu ponudniku, smo pred dnevi že pisali. Premier Borut Pahor je takrat finančnemu ministru Francu Križaniču naložil, da naj ministrstvo opravi revizijo internega razpisa, s katerim bodo, tako Pahor, nazadnje izbrali najboljšega ponudnika. Podjetje Rais, ki plače državni upravi obračunava že od leta 1993 in ki je bilo izločeno zaradi »napake« Softlaba, s katerim sta tvorila konzorcij (uveljavitelj bančnega jamstva je sicer pozneje podal izjavo, da je podjetje zaupanja vreden izvajalec), bo svoje delo opravljalo le še ta teden. Tristo tisoč evrov vrednega aneksa k pogodbi, ki mu ga je ponudilo finančno ministrstvo, ne namerava podpisati. Favorit finančnega ministrstva, podjetje Ixtlan bo posel prevzelo prvega januarja, davkoplačevalci pa bomo za to dodatno plačali slab milijon evrov.

Kar 930.468 evrov namreč znaša razlika med ponudbo Raisa in Ixtlana za štiriletni projekt MFEARC014, ki bo trajal pravzaprav le tri leta in pol, saj Ixtlan, tako naši viri, želi uveljaviti prehodno obdobje. MFERAC, kot se uradno imenuje vzdrževanje aplikacije za kadrovske evidence in obračun osebnih prejemkov, računovodstvo in proračun, naj bi kot prva občina uvedla tudi mestna občina Ljubljana (MOL). Kot nam je povedala ena od uslužbenk oddelka za finance na MOL (želela je ostati neimenovana), se je domnevno že v začetku tega leta direktor mestne uprave Vasja Butina mimo finančnega oddelka »in v nasprotju s postopkom javne izbire« začel dogovarjati z Ixtlanom, da bi prevzel informatiko »pod pretvezo, da to ne bo stalo nič in da bo vse plačalo finančno ministrstvo, saj naj bi bil projekt pilotski«. Kot smo še izvedeli, je menda Ixtlan od MOL »zahteval tudi vse varovane občinske podatke o vseh finančnih transakcijah«, pri čemer naj bi jih Butina podpiral.

Na Ixtlanu sicer trdijo, da so bili na razpisu izbrani, ker so edini izpolnjevali razpisne pogoje, trditve konkurence pa označujejo za namigovanje, vendar Rais opozarja, da je »Ixtlan od dosedanjih izvajalcev edini, ki mu je uspelo za nekaj dni sesuti MFERAC, pa zato kljub pogodbenim obveznostim ni bil kaznovan. Torej, če kdo ne dela kvalitetno, je to ravno Ixtlan.«

Poleg tega so nam na Raisu zaupali informacijo, ki se ujema z izjavami uslužbenke na finančnem oddelku MOL: »Ixtlan zlorablja podatke, pridobljene iz sistema MFERAC. Ker ima dostop do proračunskih podatkov (rezervirana sredstva, porabljena sredstva za posamezne projekte ...), je v bistveni prednosti pri kandidiranju na razpisih (včasih je bistven podatek že to, če veš, koliko sredstev ima naročnik rezerviranih za neki projekt). Ima pa tudi vpogled v to, kako poslujejo konkurenčne družbe ...«

Podjetje Rais, prav tako nekateri drugi naši sogovorniki, ki ne želijo biti imenovani, zato opozarjajo, da naj »vlada v interesu države še enkrat preveri, ali so Ixtlan res izbrali upravičeno. Tudi če razliko, slab milijon evrov, izplačajo Ixtlanu kot odškodnino, bo to za naročnika z vidika kakovostnega vzdrževanja sistema še vedno dobro.« (Dejan Karba)

Zaposleni pravijo da, uprava pravi ne

Z MOL so na vprašanja Dela o sodelovanju z Ixtlanom odgovorili precej skopo. »Mestna občina Ljubljana se je o prehodu na rešitev MFERAC dogovorila z ministrstvom za finance, ki je lastnik te programske rešitve, in pripravljamo ga izključno v sodelovanju s predstavniki ministrstva. Projekt smo začeli septembra letos. Zaradi razlik v poslovanju med občinsko in državno upravo se je prvotno določeni rok prehoda podaljšal. Podjetje Ixtlan ni naš pogodbeni partner za rešitev MFERAC, z njimi se o tem nismo nikoli pogajali in jim nismo dostavili nobenih podatkov o transakcijah,« je v odgovoru zapisala Ana Seliškar, vodja centra za informatiko na ljubljanski mestni upravi.

Glede na naše informacije smo mestni upravi postavili tole vprašanje: »Imamo podatke, da naj bi podjetje Ixtlan skušalo že v začetku leta 2010 priti do posla tudi na Mestni občini Ljubljana. Prevzelo naj bi informatiko na mestnem oddelku za finance. Pogajalec z MOL naj bi bil direktor uprave Vasja Butina, ki je tudi zagotavljal, da naj bi bila mestna občina prva občina, ki bi uvedla MFERAC. Radi bi tudi odgovor, ali drži podatek, da so ixtlanovci zahtevali (in menda dobili?) vse varovane podatke MOL o vseh transakcijah in jih po podpori direktorja Butine tudi dobili. Zanima nas še, zakaj sistema MFERAC kljub zagotovilom podjetja Ixtlan, da bo to urejeno do konca leta 2010, ne bo, začetek delovanja pa je zdaj preložen na april 2011.« 
 (Dejan Vodovnik)

Kot smo že poročali, je Aleksij Mužina, nekdanji predsednik državne revizijske komisije (ki je predlog Raisa za revizijo razpisa zavrnila), zdaj Ixtlanov odvetnik. Nekdanji lastnik Ixtlana Martin Jakše naj bi bil Mužinov stric, hiša, v kateri ima Ixtlan poslovne prostore, pa je last Tomaža Kastelica, strica Simone Dimic. Slednja je povezavo z izbiro finančnega ministrstva zanikala. Te dni nas je od našetih poklical še Jakše. Pravi, da ni bil lastnik Ixtlana, zanika pa tudi sorodstvo z Mužino.