Pričakovati je do 12.000 vlog. Velik razkorak v višini odškodnine, ki jo določata ESČP in zakon o odškodninah.

Galerija
Ljubljana 06.03.2008 - Protest izbrisanih. foto: Blaž Samec/ DELO
Ljubljana – V petih mesecih, odkar velja zakon o odškodninah za izbrisane, je bilo v upravnih enotah vloženih 4689 zahtev za določitev denarne odškodnine. Odločili so o 3884 zadevah, od tega so 3411 zahtevam ugodili, 388 so jih zavrnili, 49 zavrgli, v 36 primerih pa so postopek ustavili.
Društvo izbrisanih prebivalcev je ob uveljavitvi zakona naletelo na nekaj nejasnosti v zvezi z vlaganjem zahtevkov za določitev denarne odškodnine. Upravne enote namreč nimajo določenega enotnega obrazca, poleg tega so imeli izbrisani pomisleke, da bodo zaradi odškodnine morda izgubili socialno pomoč. To se ne bi smelo zgoditi, saj zakon izrecno določa, da se odškodnina ne všteva v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
V upravnem postopku je bilo doslej pravnomočno priznanih za 12.958.100 evrov denarnih odškodnin, od tega je do 12. novembra zapadlo v plačilo 2.706.610 evrov. Na upravnih enotah pričakujejo okoli 12.000 vlog za odškodnine, ki bodo po predvidevanjih skupaj znašale okoli 130 milijonov evrov.
Zakon o odškodninski shemi za izbrisane, ki je bil sprejet novembra lani, določa, da se bo upravičencu za vsak mesec izbrisa za povzročeno materialno in nematerialno škodo izplačala odškodnina v višini 50 evrov. Izbrisani lahko odškodnino uveljavlja na tisti upravni enoti, kjer je imel ob izbrisu prijavljeno stalno prebivališče. Kdor s tem ne bo zadovoljen, pa bo moral škodo dokazovati po sodni poti, in sicer do 18. junija 2017. Sodišča bodo v tem primeru lahko določila največ 150 evrov za mesec izbrisa oziroma trikratni znesek odškodnine iz upravnega postopka
Do odškodnine so upravičeni izbrisani iz registra stalnega prebivalstva z urejenim statusom v Sloveniji in tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po dopolnjeni zakonodaji pa zanj niso zaprosili. Do odškodnine pa niso upravičeni izbrisani, ki si doslej niso urejali statusa, in tisti, ki so bili v postopku urejanja dovoljenja za stalno prebivanje zavrnjeni po dopolnjenem zakonu iz leta 2010. Prav tako odškodnine ne bodo prejeli dediči umrlih in otroci rojeni po letu 1990.
Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije se z določeno odškodnino ne strinja, zato je v začetku leta ustavnemu sodišču v presojo poslalo tako zakon o odškodninah za izbrisane kot tudi zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Ta je po mnenju Društva izbrisanih prebivalcev med drugim v neskladju z ustavo, ker ne odpravlja kršitev človekovih pravic, ki so nastale ob izbrisu. Pri odškodninah pa so prepričani, da je ustava kršena z omejitvijo višine denarne odškodnine, pa tudi z omejitvijo kroga upravičencev do odškodnine.
Razlike v odškodnini
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je namreč v sodbi šestim izbrisanim za 20 let izbrisa priznal odškodnino za nematerialno škodo v znesku 20.000 evrov, medtem ko zakon o odškodninski shemi za isto obdobje priznava 12.000 evrov za nematerialno in materialno škodo skupaj. Po sprejetju zakona o odškodninski shemi pa je ESČP odločalo še o materialni škodi. Sloveniji je naložilo, da mora šestim pritožnikom v zadevi Kurić in drugi plačati odškodnino tudi za materialno škodo, nastalo zaradi izbrisa, in sicer 150 evrov za vsak mesec izbrisa. Poleg tega je sodišče priznalo odškodnine tudi za otroke izbrisanih v pavšalnem znesku 80 evrov za mesec izbrisa, čeprav niso bili rojeni v Sloveniji. Otroci izbrisanih, če niso bili sami izbrisani, namreč niso vključeni v nacionalno odškodninsko shemo.
Vse to govori v prid mnenju Društva izbrisanih, da je prevelik razkorak med pavšalno odškodnino, ki jo izbrisanim priznava ESČP (100 evrov za nematerialno + 150 evrov za materialno škodo) in denarno odškodnino, ki jo določa zakon o odškodninah (50 evrov za nematerialno in materialno skupaj). Čeprav je bilo na ESČP vloženih še 65 zadev z več kot tisoč pritožniki, bo sodišče v teh primerih počakalo, da bo odbor namestnikov ministrov Sveta Evrope povedal, ali Slovenija ustrezno uresničuje svoj zakon o odškodninah za izbrisane.
Komentarji