Izenačili bodo upokojence, vseh mladih žal ne
Vlada odpravlja krivice tistih, ki so dokupili pokojninsko dobo do konca 2012, za mlade ni denarja.
Odpri galerijo
Od države pričakujemo, da pomaga tako starejšim kot mlajšim. Foto: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Kakšnih štiri tisoč upokojencev, ki so pokojninsko dobo dokupili do konca leta 2012 in ki zdaj prejemajo znižano pokojnino, se lahko veseli dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki naj bi jih izenačile z drugimi in jim s 1. januarjem 2021 prinesle za štiri odstotke višje pokojnine. Manj upanja do enake obravnave pa ostaja upravičencem do preživnine iz javnega preživninskega sklada.
Vlada spremembe pokojninske zakonodaje v nasprotju s preživninsko podpira. Novosti v pokojninski zakonodaji je »brez pretirane razprave«, z desetimi glasovi za in nobenim proti, po besedah podpredsednika parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, poslanca Levice, Primoža Siterja, danes popoldne potrdil tudi omenjeni odbor. V državnem zboru bodo o njih razpravljali na redni seji, sklicani predvidoma v tednu po 21. septembru.
Zaradi sprememb, ki jih je bila pokojninska zakonodaja deležna v 2012, so bili oškodovani brezposelni delavci, ki so si po poteku nadomestila za brezposelnost sami plačevali prispevke za pokojninsko zavarovanje. Nihče jih namreč ni obvestil, da se čas plačevanja prispevkov ne šteje več v pokojninsko dobo brez dokupa. Od aktivnih zavarovancev, ki so bili po 1. januarju 2013 še naprej vključeni v prostovoljno zavarovanje, jih je danes v zavarovanju še dobrih štiri tisoč. Približno dva tisoč jih ni več vključenih v zavarovanje, okrog tri tisoč pa je že upokojenih.
S predlaganimi spremembami bi izenačili skupino upravičencev do pokojnine, ki so pokojninsko dobo dokupili po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012, s tistimi upravičenci, ki so jim dobo prostovoljnega zavarovanja priznali brez dokupa. Gre za osebe, ki so denimo dokupile mesece oziroma leta služenja vojaškega roka ali študija ...
Po 1. januarju naj bi se tudi njim dokupljena doba upoštevala kot čas, ko so bili delovno aktivni. Pogoji za starostno upokojitev se tudi zanje ne spreminjajo, pojasnjujejo na vladi, in tudi pokojnina za čas dokupljene dobe se jim ne bo znižala, kot je veljalo doslej. S tem bodo izenačeni s tistimi, ki so bili prostovoljno vključeni v pokojninsko zavarovanje do 2013. Tako vlada. V Levici pa so ob podpori ZPIZ predlagali, naj se oškodovanim za nazaj oziroma do prve prekinitve prizna čas plačevanja prispevkov tudi po 1. januarju 2013. Miha Kordiš, poslanec Levice, je pred sejo odbora izjavil: »Ne moremo od prebivalcev pričakovati, da podrobno spremljajo vsako zakonodajno spremembo. Lahko pa od države pričakujemo, da pomaga brezposelnim samoplačnikom, ki so ostali brez pričakovane skorajšnje upokojitve.«
Spremembe zakona pozdravljajo tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici, saj so v neenakem položaju tudi kmetje, ki naj bi bili po novem upravičeni do vseh pravic iz pokojninskega sistema – denimo do višje pokojnine, letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo. Zbornica je sicer predlagala, da se v pokojninsko dobo brez dokupa zajamejo vsa obdobja kmetovanja.
Odbor je med drugim obravnaval še novelo preživninskega zakona. A v državnem proračunu za to ne letos ne v 2021 ni denarja. Po njej naj bi država poskrbela tudi za preživnine upravičencev nad osemnajst let. Trend neplačevanja preživnin se povečuje. Lani je bilo pri nas določenih okrog 70.000 preživnin; starejših od 18 let, ki so se šolali, je bilo dobrih 17.000.
Vlada spremembe pokojninske zakonodaje v nasprotju s preživninsko podpira. Novosti v pokojninski zakonodaji je »brez pretirane razprave«, z desetimi glasovi za in nobenim proti, po besedah podpredsednika parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, poslanca Levice, Primoža Siterja, danes popoldne potrdil tudi omenjeni odbor. V državnem zboru bodo o njih razpravljali na redni seji, sklicani predvidoma v tednu po 21. septembru.
INFOGRAFIKA: Delo
Zaradi sprememb, ki jih je bila pokojninska zakonodaja deležna v 2012, so bili oškodovani brezposelni delavci, ki so si po poteku nadomestila za brezposelnost sami plačevali prispevke za pokojninsko zavarovanje. Nihče jih namreč ni obvestil, da se čas plačevanja prispevkov ne šteje več v pokojninsko dobo brez dokupa. Od aktivnih zavarovancev, ki so bili po 1. januarju 2013 še naprej vključeni v prostovoljno zavarovanje, jih je danes v zavarovanju še dobrih štiri tisoč. Približno dva tisoč jih ni več vključenih v zavarovanje, okrog tri tisoč pa je že upokojenih.
S predlaganimi spremembami bi izenačili skupino upravičencev do pokojnine, ki so pokojninsko dobo dokupili po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012, s tistimi upravičenci, ki so jim dobo prostovoljnega zavarovanja priznali brez dokupa. Gre za osebe, ki so denimo dokupile mesece oziroma leta služenja vojaškega roka ali študija ...
Upanje tudi za kmete
Po 1. januarju naj bi se tudi njim dokupljena doba upoštevala kot čas, ko so bili delovno aktivni. Pogoji za starostno upokojitev se tudi zanje ne spreminjajo, pojasnjujejo na vladi, in tudi pokojnina za čas dokupljene dobe se jim ne bo znižala, kot je veljalo doslej. S tem bodo izenačeni s tistimi, ki so bili prostovoljno vključeni v pokojninsko zavarovanje do 2013. Tako vlada. V Levici pa so ob podpori ZPIZ predlagali, naj se oškodovanim za nazaj oziroma do prve prekinitve prizna čas plačevanja prispevkov tudi po 1. januarju 2013. Miha Kordiš, poslanec Levice, je pred sejo odbora izjavil: »Ne moremo od prebivalcev pričakovati, da podrobno spremljajo vsako zakonodajno spremembo. Lahko pa od države pričakujemo, da pomaga brezposelnim samoplačnikom, ki so ostali brez pričakovane skorajšnje upokojitve.«
Spremembe zakona pozdravljajo tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici, saj so v neenakem položaju tudi kmetje, ki naj bi bili po novem upravičeni do vseh pravic iz pokojninskega sistema – denimo do višje pokojnine, letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo. Zbornica je sicer predlagala, da se v pokojninsko dobo brez dokupa zajamejo vsa obdobja kmetovanja.
Preživnine slabo plačujejo
Odbor je med drugim obravnaval še novelo preživninskega zakona. A v državnem proračunu za to ne letos ne v 2021 ni denarja. Po njej naj bi država poskrbela tudi za preživnine upravičencev nad osemnajst let. Trend neplačevanja preživnin se povečuje. Lani je bilo pri nas določenih okrog 70.000 preživnin; starejših od 18 let, ki so se šolali, je bilo dobrih 17.000.
