Izhodi iz labirinta duševnih motenj

Duševno zdravje: Zaradi stigme ljudje z duševnimi motnjami ne poiščejo pomoči pravočasno ali pa je ne iščejo v domačem okolju

Objavljeno
14. oktober 2019 11.30
Posodobljeno
14. oktober 2019 12.54
V območjih s hitro gospodarsko rastjo in množico priložnosti se srečujejo z drugačno obolevnostjo, veliko je anksioznih motenj, depresije, stresnih motenj in izgorelosti. Foto Matej Družnik
Ljubljana – Različnih duševnih motenj je vse več, duševno zdravje pa postaja eden največjih problemov v javnem zdravju. Čeprav se na prvo obravnavo pri psihiatru čaka predolgo, psihoterapija pa je v veliki večini plačljiva in tako za socialno šibkejše nedostopna, vseeno obstajajo programi, ki ljudem v stiski in njihovim svojcem kažejo pot iz labirinta duševnih težav.

Takšno strokovno pomoč ponuja uspešen in inovativen program Omra, ki so ga zasnovali pred dvema letoma. Njegov namen je predvsem širiti znanje o duševnih motnjah, izboljšati pismenost prebivalcev na tem področju, ki je v Sloveniji še vedno na zelo nizki ravni, kar pa pripomore k zmanjševanju stigme zaradi duševnih motenj. Kot ugotavlja psihologinja dr. Lilijana Šprah, predstojnica Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU in vodja programa Omra, sta stigma in samostigma največja problema na tem področju. Zato se dogaja, da ljudje z duševnimi motnjami ne poiščejo pomoči pravočasno ali pa je ne iščejo v domačem okolju, pač pa so se pripravljeni voziti tudi na drug konec države.

· Duševno zdravje postaja eden največjih problemov v javnem zdravju.
· Program Omra uspešno izobražuje in se bori proti stigmi.
· Do konca leta naj bi po Sloveniji zaživelo 20 centrov za duševno zdravje.

 

Sistemsko urejanje z resolucijo


Program Omra je polno zaživel septembra lani, med drugim so vzpostavili izobraževalno spletno platformo in e-učilnico, ki omogoča izobraževanje na daljavo, ter izvedli 22 delavnic za devetsto udeležencev na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju. Usmerili so se predvsem v severovzhodno Slovenijo, kjer so težave na področju duševnega zdravja največje.

»Z učinki, ki smo jih dosegli v tem kratkem času, smo izredno zadovoljni. Precej je tudi obiska na naši spletni platformi, ljudje iščejo predvsem informacije o motnjah in kam naj se obrnejo po pomoč. Na spletni strani smo med drugim pripravili poseben iskalnik strokovne pomoči, da si lahko vsak v svoji regiji in svojem okolju poišče najbližjega zdravnika, psihoterapevta, psihologa ali psihiatra.« Projekt se izteče konec meseca, prijavili pa so se na razpis ministrstva za zdravje za prihodnje triletno financiranje. Kot je dejala vodja direktorata za javno zdravje Mojca Gobec, trenutno vloge ocenjujejo komisije, prejemniki sredstev bodo objavljeni v prihodnjih mesecih: »Verjamem, da bodo projekti s takimi uspehi in referencami deležni nadaljnje podpore.«
image
Lilijana Šprah Foto Roman Šipić
Lilijana Šprah, vodja programa Omra

»Več znanja, drugačna prepričanja ter želja po iskanju pomoči marsikomu pomagajo, da prej poišče strokovno pomoč, pri čemer so tudi prognoze zdravljenja boljše. Še vedno pa pomoč pri težavah v duševnem zdravju poišče samo četrtina ljudi, ki bi jo potrebovala. Moški pomoči ne iščejo, na naših delavnicah jih je bilo od 15 do 20 odstotkov. Na terenu smo se srečali s problematiko slabega poznavanja težav v duševnem zdravju in z veliko stigmo, ki vlada. Na delavnice v Prekmurju so na primer prihajali tudi Korošci in Štajerci, da se ne bi izpostavljali v svojem okolju.«

Velik dosežek je lani sprejeta resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028, s katerim se je Slovenija, ki je po besedah psihiatrinje dr. Mojce Zvezdane Dernovšek z inštituta Karakter na tem področju sicer dvajset ali trideset let v zaostanku, uvrstila med države, ki prepoznavajo pomen duševnega zdravja in ga tudi sistemsko urejajo. Po besedah Gobčeve je resolucija na začetku izvajanja. Koncept resolucije je obračanje na skupnost, pri čemer je potrebno sodelovanje vseh vpletenih, stavijo na sodelovanje javnega sektorja z nevladnimi organizacijami.
»Zagotavljati je treba tudi človeški stik v obliki individualne in
skupinske pomoči, s smiselno dopolnitvijo informacij, ki jih ljudje
lahko najdejo na spletu.«
Mojca Gobec

Kot je dejala Mojca Gobec, je prav Omra izvrsten primer tega in ni edini. Opozorila je, da so tudi v svetu duševne motnje čedalje večji problem, rezultat pa je črna statistika samomora: »V zadnjih tridesetih letih smo naredili pomembne korake, statistiko smo izboljšali za skoraj 30 odstotkov, vendar so te številke še vedno previsoke. Še vedno smo v vrhu držav in moški prednjačijo. Znova in znova bo treba iskati načine, kako ljudem ponuditi pomoč in jih opolnomočiti, da se bodo znali spopadati s težavami že na začetku ter da bodo dobili ustrezno pomoč na vseh stopnjah obravnave.«


image
Mojca Gobec Foto Jože Suhadolnik
Mojca Gobec, ministrstvo za zdravje

»Ministrstvo že deset let sofinancira programe nevladnih organizacij in inštitutov, ki so inovativni na področju duševnega zdravja. Veseli smo rezultatov, to so primeri dobre prakse, ki jih moramo širiti v Sloveniji. Želeli pa bi si več podpore tudi pri financiranju. Na direktoratu za javno zdravje zagovarjamo vlaganje v preventivo in zgodnjo obravnavo, ker ekonomske študije kažejo, da je to dober vložek, ki nenazadnje pomeni prihranek. Številke na tem področju so še vedno premajhne. Ministrstvo iz proračuna za inovativne projekte na tem področju namenja 2,4 milijona evrov za triletno obdobje.«


Uporaba spleta in nove pasti


Gobčeva je med drugim navedla, da so v zdravstvenih domovih na voljo brezplačne delavnice za obvladovanje stresa, tesnobe in depresije, kar morda ljudje še premalo vedo. Ministrstvo za zdravje že desetletje sofinancira program Slovenskega združenja za preprečevanje samomora; v Sloveniji deluje 13 brezplačnih posvetovalnic, ki pomagajo otrokom, družinam in posameznikom v duševni stiski. Opozorila pa je, da digitalizacija in uporaba spleta prinašata nova tveganja, zato je treba zagotavljati tudi človeški stik v obliki individualne in skupinske pomoči, s smiselno dopolnitvijo informacij, ki jih ljudje lahko najdejo na spletu.


Slabše je tam, kjer je priložnosti manj


Dr. Dernovškova je povedala, da tudi splošni kazalniki zdravja, ne samo duševnega, Slovenijo razpolovijo, pri čemer so kazalniki slabši na vzhodu. Zakaj je tako, ni enostavnega odgovora, saj na to vplivajo družbeni, ekonomski in zgodovinski dejavniki. Pomembno je tudi gospodarstvo, okolje, v katerem živimo, in priložnosti, ki jih ljudje imajo. Opažajo, da je slabše tam, kjer je priložnosti manj in je socioekonomsko stanje pod slovenskim povprečjem. V območjih s hitro gospodarsko rastjo in množico priložnosti pa se srečujejo z drugačno obolevnostjo, veliko je anksioznih motenj, depresije, stresnih motenj in izgorelosti. V razviti družbi narašča število ljudi z blažjimi duševnimi motnjami.

image
Mojca Zvezdana Dernovšek Foto Roman Šipić
Mojca Zvezdana Dernovšek, inštitut Karakter

»Duševne motnje so blažje in hude. Blažje so depresija, anksioznost, stres, v takem primeru ljudje običajno prej poiščejo pomoč. Med hude spadajo bipolarna motnja, shizofrenija in druge psihoze, osebnostne motnje in motnje odvisnosti. Pri teh so ljudje velikokrat slepi ali pa jih zanikajo. Na centrih za duševno zdravje to poskušamo reševati s pomočjo skupnostne psihiatrične obravnave. Strokovnjak lahko pride tudi na dom, pri čemer z avtomobilom in oblačili ne vzbuja pozornosti. Zagovarjamo najprej prijazen pristop, s čimer lahko ogromno dosežemo, šele nato poseganje po drastičnih ukrepih, ki jih predvideva zakon o duševnem zdravju.«


Odpiranje centrov za duševno zdravje


Velika pridobitev, ki jo prinaša resolucija, so tudi centri za duševno zdravje, namenjeni odraslim ter otrokom in mladostnikom. Trenutno delujeta dva za odrasle. Posavski center pokriva občine Sevnica, Krško, Brežice, Radeče in Kostanjevica ob Krki in 75.000 ljudi. Še eden že deluje na Ptuju. Delno ustanovljeni centri so še v Murski Soboti, Celju, Novi Gorici, Ormožu, Trbovljah, Kočevju, Velenju in na Ravnah na Koroškem. Do konca jih bodo ustanovili predvidoma deset za otroke in mladostnike ter prav toliko za odrasle, v prihodnjem desetletju pa jih je skupaj predvidenih po 25 za vsako skupino. Centri so financirani prek ZZZS in sredstva so zagotovljena, je povedala Mojca Gobec. Nekoliko težav je z izobraževanjem in zagotavljanjem kadra. V centrih so predvideni multidisciplinarni timi, ki jih sestavljajo zdravniki psihiatri, klinični psihologi, diplomirane medicinske sestre in socialni delavci.