Izid »nastaja« od spodaj navzgor

Milijonov mogočih situacij z volišč se ne da vnaprej napovedati.
Objavljeno
08. december 2018 10.00
Posodobljeno
10. december 2018 13.57
Pomembno je, da imajo kandidat, predstavnik liste ali volivci pozneje možnost izpodbijanja izidov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Lokalne volitve so ponekod postregle s tesnim izidom, zato so mnogi podvomili o njihovi pravilni izvedbi. Gre pri sprožanju govoric za problem politične kulture, vrsto volilne kampanje, poskus vplivanja na javno mnenje ali morda na volilne organe, da bi ravnali v prid določene strani? Je problem v nedodelani zakonodaji?

Zakonodaja načelno primerno ureja volilne zadeve, nekatere, denimo izvedbo žreba v primeru izenačene podpore, bi znotraj veljavnih pravil lahko bile natančneje oziroma enotno opredeljene, meni dr. Saša Zagorc, predstojnik katedre za ustavno upravo ljubljanski pravni fakulteti.

image
Dr. Saša Zagorc, izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»Jasno je, da se pravila dopolnjuje glede na izkušnje. Vseh primerov zakonodaja ne more vključiti, nekaj interpretativne svobode zato daje volilnim odborom in občinskim volilnim komisijam,« razlaga. Volilni organi se srečujejo z nepredvidljivimi stanji, zato zakonodaja določa zgolj standard o veljavnosti glasovnice, če je iz nje mogoče jasno ugotoviti volivčevo voljo.

Prvi mož Državne volilne komisije Dušan Vučko od državljanov pričakuje glasovanje v skladu z navodili, če želijo, da bo njihova volja dosledno spoštovana in o njej ne bo mogoče podvomiti. Navodilo Državne volilne komisije je, da morajo volilni odbori posebej pregledati neveljavne glasovnice, ker je v njihovem primeru največ spornih situacij.

Od volivcev pa pričakuje, da opozarjajo na nepravilnosti, če nanje naletijo, ter ugovore konkretizirajo. Zadnje pričakuje tudi od kandidatov, ki po njegovih besedah preredko izkoriščajo možnost, da imajo na volišču svoje zaupnike. Sistem je naravnan tako, da izid nastaja od spodaj navzgor, in vsi, ki so vpleteni v to, lahko nadzirajo delo volilnega odbora, razlaga Vučko.
 

Sestava nadzornikov


»Pomembno je, da imajo kandidat, predstavnik liste ali volivci pozneje možnost izpodbijanja izidov. V enem dnevu se zgosti več milijonov volilnih opravil in napakam se je težko izogniti. Moramo pa jih znati zaznati in odpravljati,« je prepričan pravnik dr. Zagorc. O ureditvi, da občinski sveti – v katerih ima večino navadno aktualni župan – imenujejo občinsko volilno komisijo, zaradi česar marsikdo dvomi o njihovi objektivnosti, dr. Zagorc pravi, da pravila, kdo v njih lahko sedi, imamo, postavlja pa se vprašanje, ali so ta dovolj.

Pred leti so prav zaradi zapletov z zakonodajo omejili, kdo je lahko član volilnega odbora, in sicer z določilom, da ne sme biti v sorodu s kandidati. Če pa v komisiji sedi, denimo javni uslužbenec, zaposlen na občini, meni, da potencialni konflikt sicer obstaja, vendar je zakonodajalec ocenil, da ni tako močan, da bi ga bilo treba izključiti.

image
Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Na lokalni ravni je več problemov kot na državni, razlaga Vučko, saj imajo člani na državni več volilnih izkušenj in se kar 60 odstotkov članstva ohranja. Med enimi in drugimi je še ena pomembna razlika: na državni ravni volilne komisije vodijo sodniki, medtem ko je za lokalne volitve ta meja razrahljana, saj jih poleg sodnikov lahko usmerjajo tudi drugi diplomirani pravniki.

Vučko zato kot prvi možni sistemski ukrep vidi več sodnikov na čelu komisij ter iskanje predsednikov prek javnih pozivov, saj imajo ti kariero na sodišču in se jim ne da vpletati v »lokalne zdrahe«.
 

Čas za analizo


Prav postopki v Šmarjeških Toplicah in Kopru dokazujejo, da je zakonodaja nastavljena tako, da varuje volilno pravico. Marsikomu se zdi, da so postopki preveč dolgotrajni, vendar je – najpozneje v dveh mesecih od dneva glasovanja – vedno ugotovljeno, kdo je dobil mandat, tudi če gre zadeva na sodišče, pojasnjuje dr. Roman Lavtar, vodja službe za lokalno samoupravo.

V primeru tesnega izida poskušajo vpleteni vreči senco dvoma na pravilnost volitev.

Ko se prah poleže, bodo na DVK in službi za lokalno samoupravo analizirali izvedbo volitev.


Vedno so mogoči spodrsljaji, saj so v lokalne volitve vključeni številni posamezniki, a za sanacijo nepravilnosti imamo na voljo institut ugovora, pritožbe in varstvo volilne pravice, navaja. Od skupaj 3202 volišč so glasovanje ali ga bodo ponovili le na dveh, v Rogaški Slatini in Šmarjeških Toplicah, kar dokazuje, da sistem nadzora deluje in da so zakonska določila ustrezna.

Zadržkov nima niti pri sestavi volilnih komisij in odborov, saj morajo biti po zakonu sestavljene pluralno, iz različnih političnih grupacij, kar zagotavlja, da druga drugi gledajo pod prste že med izvedbo volitev.

»Ne smemo podleči vtisu, da je nekaj narobe, le zato, ker je bil izid tesen, saj imata takrat obe strani v volilni tekmi precej večji motiv, da poskušata razrahljati zmago nasprotnika,« opazuje. Za morebitne modifikacije volilne zakonodaje bo čas po volitvah, saj po vsakih naredijo analizo, in če bodo zaznali, da so kakšni pojavi motili volilni proces, se bodo odzvali. Prihodnji mesec nameravajo anketirati občinske volilne komisije.
Povezane vsebine