Izkupiček kot »boleč kompromis«
Od razočaranja socialistov, grenkega priokusa liberalcev do zmernega zadovoljstva evropske ljudske stranke.
Odpri galerijo
Premier Marjan Šarec na vrhu ni imel opazne vloge, saj je »čakal, kaj bodo povedali drugi«. FOTO: Reuters
Ljubljana – Predsednik vlade Marjan Šarec vidi doseženi dogovor v Bruslju o vodilnih položajih v institucijah Evropske unije predvsem kot kompromis osemindvajseterice in dodaja, da bi v prihodnje veljalo ustrezno dodelati koncept tako imenovanih vodilnih kandidatov, da bo tudi dejansko pripomogel k večji demokratičnosti evropskih volitev. Temu je njegova skupina liberalcev (Renew Europe) nasprotovala, medtem ko so v preostalih dveh največjih skupinah, ki jim pripadajo drugi slovenski evropski poslanci, zanj navijali.
»To je boleč kompromis, s katerim ni v celoti nihče zadovoljen,« je položaj komentiral liberalni evropski poslanec Klemen Grošelj (LMŠ) in dodal, da je vprašanje, ali bo predlog evropskega sveta sploh dobil podporo v evropskem parlamentu. Če evropski parlament ne bi podprl Ursule von der Leyen za predsednico evropske komisije, bi to bilo po mnenju Marjana Šarca sicer slabo znamenje.
Najostreje predlogu nasprotujejo socialdemokrati (S&D), ki jim pripadata tudi slovenska evropska poslanca Tanja Fajon in Milan Brglez. »Zelo jasen ne, večina ni pripravljena podpreti trenutnega predloga glede najvišjih položajev,« je na twitterju zapisala Fajonova, še preden je bila znana končna odločitev. Za položaj predsednika evropske komisije je podpirala njihovega vodilnega kandidata Fransa Timmermansa. »Vodilna mesta ljudem, ki niso zagotovilo za spremembe. Nadaljevanje vladavine EPP, ki je EU pripeljala na najnižjo točko v zgodovini,« je zapisal glavni tajnik stranke SD Dejan Levanič, ki je na komentar prvaka SDS Janeza Janše o koncu sanj socialistične komisije odgovoril, da so bile vsaj sladke sanje, »ne pa nočna mora, ki jo gledamo zdaj«.
Prvak SDS, ki je proces izbire kandidatov za najvišja mesta ažurno komentiral na twitterju, je zbodel tudi slovensko delegacijo in premiera Marjana Šarca ter jima očital neodzivnost in to, da sta na zasedanju »neokusno lobirala« proti hrvaškemu premieru Andreju Plenkoviću, prav tako predstavniku Evropske ljudske stranke (EPP), ki po besedah opozicijskega prvaka sploh ni bil kandidat za »to rundo«.
Poslanci EPP, ki ji pripadajo štirje slovenski evroposlanci, Romana Tomc (SDS), Milan Zver (SDS), Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS), so s predlaganim izkupičkom sicer relativno zadovoljni. »Jasno in enotno stališče EPP, da kot zmagovalka zahteva spoštovanje demokracije in rezultatov volitev, je resno upošteval tudi evropski svet,« pa je na twitterju zapisala predstavnica slovenske delegacije evropske ljudske stranke Romana Tomc. Podobno se je tudi Ljudmila Novak strinjala, da mora EPP glede na rezultat, ki je bil dosežen na volitvah, prevzeti vodenje evropske komisije. »Ursula von der Leyen je odlična kandidatka s številnimi izkušnjami in evropskimi vrednotami, čeprav obžalujem, da ni bil spoštovan predhodno dogovorjeni sistem vodilnega kandidata. Izkušnje in energija ter integriteta gospe der Leyen lahko pomenijo nov zagon za Evropo,« je o svojih pričakovanjih povedala Novakova.
»To je boleč kompromis, s katerim ni v celoti nihče zadovoljen,« je položaj komentiral liberalni evropski poslanec Klemen Grošelj (LMŠ) in dodal, da je vprašanje, ali bo predlog evropskega sveta sploh dobil podporo v evropskem parlamentu. Če evropski parlament ne bi podprl Ursule von der Leyen za predsednico evropske komisije, bi to bilo po mnenju Marjana Šarca sicer slabo znamenje.
Najostreje predlogu nasprotujejo socialdemokrati (S&D), ki jim pripadata tudi slovenska evropska poslanca Tanja Fajon in Milan Brglez. »Zelo jasen ne, večina ni pripravljena podpreti trenutnega predloga glede najvišjih položajev,« je na twitterju zapisala Fajonova, še preden je bila znana končna odločitev. Za položaj predsednika evropske komisije je podpirala njihovega vodilnega kandidata Fransa Timmermansa. »Vodilna mesta ljudem, ki niso zagotovilo za spremembe. Nadaljevanje vladavine EPP, ki je EU pripeljala na najnižjo točko v zgodovini,« je zapisal glavni tajnik stranke SD Dejan Levanič, ki je na komentar prvaka SDS Janeza Janše o koncu sanj socialistične komisije odgovoril, da so bile vsaj sladke sanje, »ne pa nočna mora, ki jo gledamo zdaj«.
Prvak SDS, ki je proces izbire kandidatov za najvišja mesta ažurno komentiral na twitterju, je zbodel tudi slovensko delegacijo in premiera Marjana Šarca ter jima očital neodzivnost in to, da sta na zasedanju »neokusno lobirala« proti hrvaškemu premieru Andreju Plenkoviću, prav tako predstavniku Evropske ljudske stranke (EPP), ki po besedah opozicijskega prvaka sploh ni bil kandidat za »to rundo«.
Poslanci EPP, ki ji pripadajo štirje slovenski evroposlanci, Romana Tomc (SDS), Milan Zver (SDS), Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS), so s predlaganim izkupičkom sicer relativno zadovoljni. »Jasno in enotno stališče EPP, da kot zmagovalka zahteva spoštovanje demokracije in rezultatov volitev, je resno upošteval tudi evropski svet,« pa je na twitterju zapisala predstavnica slovenske delegacije evropske ljudske stranke Romana Tomc. Podobno se je tudi Ljudmila Novak strinjala, da mora EPP glede na rezultat, ki je bil dosežen na volitvah, prevzeti vodenje evropske komisije. »Ursula von der Leyen je odlična kandidatka s številnimi izkušnjami in evropskimi vrednotami, čeprav obžalujem, da ni bil spoštovan predhodno dogovorjeni sistem vodilnega kandidata. Izkušnje in energija ter integriteta gospe der Leyen lahko pomenijo nov zagon za Evropo,« je o svojih pričakovanjih povedala Novakova.
»Pričakujem še kakšen zaplet, ampak evropski svet je pokazal enotnost,« je povedal premier Marjan Šarec. Pričakuje, da bo kandidatka za predsednico evropske komisije dobila podporo tudi v evropskem parlamentu.
