Mednarodna raziskava Timss iz leta 2023 pokazala, da je bilo znanje matematike in naravoslovja pri slovenskih četrtošolcih nad mednarodnim povprečjem, a so padli na raven iz leta 2011. Devet držav se je odločilo za raziskavo rasti znanja matematike in naravoslovja. Pri učencih, ki so sodelovali v četrtem razredu, so ponovili preverjanje znanja v petem razredu. Slovenski petošolci so pokazali največjo rast znanja, tik pred petošolci iz Južne Koreje, ki so po dosežkih daleč spredaj.
Kot je povedala nacionalna koordinatorica raziskave Barbara Japelj Pavešić, so znova opazili, da v slovenskih učnih načrtih ni toliko vsebin kot v drugih državah. Tudi ko bodo začeli uporabljati nove učne načrte, bo še veliko vsebin ostalo v višjih razredih, v tujini pa jih obravnavajo otroci nižjih razredov, je povedala Barbara Japelj Pavešić. »Tak primer je računanje z decimalnimi številkami, ki ga naši učenci tudi v prihodnje ne bodo obvladali v četrtem razredu.«
Pomembna razlika v primerjavi z drugimi državami je število ur pouka na leto. V Sloveniji je v petem razredu na leto 769 ur pouka (preračunano na 60-minutne ure), v Italiji 1086, na Švedskem 848, v Južni Koreji, kjer po znanju prednjačijo, so bližje Sloveniji s 762 urami. »Iz tega sklepamo, da je kurikul glavni promotor učenja in znanja. Italija ima podoben kurikul kot mi in še ob sobotah imajo šolo. V Južni Koreji je kurikul veliko bolj zahteven od prvega razreda naprej, mogoče se učijo tudi zunaj pouka, ne vemo. Pomembno je, da primerjamo s primerljivimi državami, recimo evropskimi, sosedskimi. Tudi na Švedskem je veliko več pouka kot pri nas,« je povedala Barbara Japelj Pavešić.
| Slovenija
Komentarji