Izpad Lucije Ušaj Šikovec na twitterju sovražni govor? 

Odvetniška zbornica Slovenije bo objavo Lucije Ušaj Šikovec posredovala v obravnavo disciplinskim organom, ki so pristojni odločati o odgovornosti in sankcioniranju. 
Objavljeno
11. september 2018 12.27
Posodobljeno
11. september 2018 15.45
Posamezniki si na twitterju večkrat dajo duška. FOTO: Matt Rourke/AP
Odvetnica Lucija Ušaj Šikovec si je na družbenem omrežju twitter pred kratkim dala duška in razburila vsaj del javnosti. Podpornike migrantov je primerjala s pedofili in impotentnimi nasilneži. Sovražni govor ali zgolj mnenje gospe, ki se je odločila svoj pogled na svet objaviti na svetovnem spletu?

​S Policijske uprave (PU) Ljubljana so nam sporočili, da lahko v okviru spoštovanja določil varstva osebnih podatkov potrdijo le, da so prejeli prijavo v zvezi s sporno objavo na socialnem omrežju in da nadaljujejo zbiranje obvestil zaradi sumov kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1, v katerem je opredeljen sovražni govor.

Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko, pravi: »Vsekakor bi lahko rekli, da gre za eno izmed zadnje čase na žalost številnih izjav in enega od dogodkov, ki podpihujejo že tako razgreto vzdušje v družbi. Gre za skrajno žaljiv in ponižujoč govor, ki zahteva odziv. Skrb vzbujajoče je, da gre za osebo z družbenim vplivom, ne pa za anonimnega komentatorja.«

Sovražni govor je opredeljen v 297. členu kazenskega zakonita (KZ-1), ki formalno definira in inkriminira kaznivi sovražni govor. Skladno s sedanjimi razmerami vrhovnega državnega tožilstva je eden izmed pogojev za kazenski pregon po tem členu, da obstaja konkretna nevarnost, da bi zapisano lahko spodbudilo fizično nasilje ali odziv širših množic.

Motl meni, da v primeru Lucije Ušaj Šikovec konkretne nevarnosti ni, zato o sovražnem govoru, kot vse kaže, ne moremo govoriti. Glede navedenega primera so na Spletnem očesu prejeli tri prijave, a jih niso posredovali organom pregona. Zakaj ne?


Če ni motenja javnega reda in miru, ni sovražnega govora


Vrhovno državno tožilstvo je februarja 2013 sprejelo pravno stališče o kaznivih znakih za sovražni govor. Letvica je postavljena izrazito visoko. Tako ni nujno, da protiustavna oblika govora (po 63. členu Ustave RS) hkrati izpolnjuje pogoje za kazenski pregon (kaznivo dejanje), pišejo na tožilstvu.

»Prav tako sovražni govor v nobenem primeru ne more biti kazniv, če v posledici ravnanja nista bila ogrožena ali motena javni red in mir. V vsakem primeru mora za kaznivost izražanja obstajati objektivna možnost in tudi verjetnost (»abstraktna nevarnost ni dovolj«) za kršenje javnega reda in miru. Poleg tega mora imeti kaznivi sovražni govor značilnosti govora, ki grozi s poškodbo objekta varstva (javnega reda in miru ali družbenih skupin),« se glasi zakon.

Na tožilstvu še poudarjajo, da mora biti kazenski pregon zadnji možen ukrep za odpravo negativnih pojavov v družbi. Ušaj Šikovčevi se za kazenski pregon, kot kaže, ni treba bati.

image
Sovražni govor je pri nas redko kazensko preganjan. FOTO: Zinkevych Getty Images/Istockphoto


Kako pa je z etiko? Bo Odvetniška zbornica Slovenije ukrepala?


Etika je drugo vprašanje. Gospa, sicer članica SDS, a to v tem primeru niti ni tako zelo pomembno, je odvetnica.

Osmi člen kodeksa odvetniške poklicne etike pravi: »Odvetnik naj pri svojem delu skrbi, da ohrani osebno čast in čast odvetniškega poklica. Tudi v življenju in delu, ko ne opravlja odvetniške dejavnosti, naj se varuje, da ne bi škodoval ugledu odvetništva. Odvetnik naj vselej upošteva pravila o lepem vedenju. Odlikuje naj se v humanosti in spoštovanju človekovega dostojanstva. Prizadeva naj si za višjo kulturo v odnosih med ljudmi in za uveljavljanje vzgojnih vplivov. Po tem pravilu naj ravna tudi tedaj, ko preneha opravljati odvetniški poklic.«

Je odvetnica pri zapisu upoštevala pravila lepega vedenja? Po mnenju mnogih ni. A s pravili lepega vedenja je tako kot z marsičem v tej državi – mnenj je toliko, kolikor je posameznikov.

Na Odvetniški zbornici Slovenije so ob našem vprašanju, ali bodo zoper gospo Ušaj Šikovec ukrepali, odgovorili: »Objava, ki ste jo posredovali, bo odstopljena v obravnavo disciplinskim organom Odvetniške zbornice Slovenije, ki so kot neodvisni organ Odvetniške zbornice Slovenije pristojni odločati o odgovornosti in sankcioniranju.«

image
Vrhovno državno tožilstvo je februarja 2013 sprejelo pravno stališče do kaznivih znamenjih za sovražni govor. FOTO: Shutterstock


A če se vrnemo nazaj k (ne)pregonu. »Sovražni govor razumemo tudi kot družbeni pojav, ki ni v celoti (oziroma je v zelo majhnem delu) kriminaliziran. V tem pogledu je smiselno opozoriti na definicijo sovražnega govora, kot ga podaja
Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI). Sovražni govor opredeljuje kot »zagovarjanje, spodbujanje ali razpihovanje blatenja, sovraštva ali očrnitve osebe ali skupine oseb, kot nadlegovanje, žaljenje, negativno stereotipiziranje, stigmatiziranje ali grožnje osebi ali skupini oseb ter kot vsako upravičevanje navedenih oblik izražanja, ki temelji na nedokončnem seznamu osebnih lastnosti ali statusov, ki vključuje tako 'raso', barvo kože, jezik, versko pripadnost ali versko prepričanje, narodnost ali narodni ali etnični izvor kot tudi poreklo, starost, invalidnost, spol, spolno identiteto in spolno usmerjenost,« pravi Andrej Motl.

V tem smislu lahko sovražni govor na kratko opredelimo kot vsako žaljivo ali nasilno izražanje, usmerjeno proti različnim deprivilegiranim družbenim skupinam ali posameznikom na podlagi njihove pripadnosti tem skupinam. Temelji na prepričanju, da so nekateri ljudje manjvredni, ker pripadajo določeni skupini.

»V navedenem primeru avtorica naslavlja vse tako imenovane »podpornike migrantov«, torej ne moremo reči, da jih sovraži, blati ali napada zaradi pripadnosti, kot je na primer narodna ali verska pripadnost, temveč zaradi tega, kar (po njeni oceni) počnejo oziroma zaradi njihovega stališča do določenega vprašanja,« dodaja Motl.


Kakšne so številke?


Na Spletnem očesu so lani prejeli 556 prijav sovražnega govora, policiji so jih posredovali 25. Policija je lani obravnavala 26 primerov kršitev 297. člena KZ, na državno tožilstvo pa posredovala 13 primerov. Leto pred tem so na prijavni točki prejeli 1273 prijav in jih policiji posredovali 51.

Policija je leta 2016 obravnavala 29 primerov kršenja KZ glede sovražnega govora in na državno tožilstvo posredovala 18 ovadb. Po Sursovih​ podatkih so pred dvema letoma ovadili 26 oseb, obsojena je bila ena.

Pravna praksa v Sloveniji je omejena. O omejenosti ljudi, ki na twitterju in drugih družbenih omrežjih objavljajo sporne zapise, bi se prav tako dalo razpravljati. Ali raje ne bi?