Izredne razmere se naglo približujejo

Šabeder je že napovedal, da bo treba najverjetneje aktivirati državni načrt.

Objavljeno
12. marec 2020 00.00
Posodobljeno
12. marec 2020 13.17
Kandidat za zdravstvenega ministra Tomaž Gantar je včeraj menil, da bi morali sprejeti bisteveno strožje ukrepe, kot veljajo zdaj. FOTO: Matej Družnik/Delo
Ljubljana – Takoj ko bo aktiviran državni načrt, bo jasno, da v državi vladajo izredne razmere, virus pa je prerasel v epidemijo.

Kot je povedal minister za zdravje Aleš Šabeder, virus počasi prehaja v drugo fazo širjenja, državni načrt pa aktivirajo v tretji. Koliko ur smo oddaljeni od zadnje, ne ve nihče drug razen narave virusa, ki pa je nepredvidljiva. Pred nekaj trenutki je predsednik vlade v odhodu Marjan Šarec že napovedal razglasitev epidemije.

V državnem načrtu zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh piše, kako poteka organizacija zaščite in kakšne bodo naloge, ki jih imajo posamezni državni organi ob pojavu epidemije.

Zakon o nalezljivih boleznih
7. člen
Epidemija nalezljive bolezni je pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje.
Za okuženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katerem je ugotovljen eden ali več virov okužbe in na katerem so možnosti za širjenje okužbe.
Za ogroženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z okuženega območja in na katerem so možnosti za širjenje okužbe.
Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje.


Glede na število okuženih je že jasno, da virusa v Sloveniji ni več mogoče zajeziti. Največ, kar se v tem trenutku lahko naredi, je, da se ljudi razdruži. Zato je pametno, da vsi tisti, ki zaradi narave dela lahko delajo od doma, to možnost tudi izkoristijo, vsi drugi pa naj se čim bolj izogibajo stikom z drugimi. 

Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice, je že včeraj po twitterju sporočila: »Odločiti se moramo danes, ne jutri. Najhujši koronascenarij lahko preprečimo samo z velikimi ukrepi. Za dva tedna zaprimo vse, kar ni nujno za življenje.«

Ko smo včeraj Tomaža Gantarja, kandidata za novega zdravstvenega ministra, ki bo minister predvidoma postal že jutri, včeraj vprašali, ali bi morali po zgledu Avstrije in v izogib italijanskemu scenariju zapreti vse šole, je dejal, da so potrebni bistveno strožji ukrepi, kot veljajo zdaj, in bi jih morali sprejeti takoj.
 

Smiselnost masovnih testiranj


Koliko je v tem trenutku smiselno množično testiranje oseb, ki so imeli stike z obolelimi – na primer učencev neke šole?

Strokovnjaki odgovarjajo, da je tovrstno testiranje zelo nehvaležno, ker je treba teste ponavljati. Neki učenec, ki je bil v stiku z obolelo predvčerajšnjim in so ga testirali včeraj, bo dobil negativen rezultat, že čez nekaj ur pa se lahko situacija pri njem spremeni. Če bo hodil v šolo, bo virus nevede trosil. Povprečna inkubacijska doba pri koronavirusu naj bi bila od pet do šest dni, lahko pa sega tudi do 40 dni. Pri ruskem kolesarju so na primer pozitiven rezultat dobili po petem testiranju.

Bolj kot testirati je zato po besedah poznavalcev razmer smiselno zapreti šole, kar se bo v ponedeljek končno tudi zgodilo.

Je pa vsekakor smiselno takoj in nemudoma testirati zdravstveno osebje, ki je bilo v morebitnem stiku z obolelimi ali so se gibali na rizičnih območjih okužb, saj je prav zdravstveno osebje tisto, ki zdaj stoji in bo v prihodnjih dneh stalo v prvih bojnih vrstah. Če je pri njih trenuten test negativen, lahko z ustrezno zaščito nadaljujejo reševanje življenj, testiranje pa redno ponavljajo.
 

Sebični pacienti


Oglašajo pa se tudi zdravniki, ki opozarjajo, da so velik problem nekritični, sebični in nedisciplinirani bolniki, ki prehlajeni prihajajo v njihove ambulante. Tudi če niso ogroženi oziroma imajo trivialne težave (npr. kožne virusne bradavice, stare nekaj tednov). V primeru izrednih razmer zato nekateri zdravniki pričakujejo pomoč civilne zaščite, gasilcev, polcije pri kontroli vstopanj bolnikov v zdravstvene ustanove. »Tega sami ne bomo zmogli,« poroča eden od zdravnikov.

V tem trenutku je tudi vse bolj jasno, da smo prvo časovno okno, ko bi lahko s primernimi ukrepi precej zmanjšali škodo, zamudili. Nihče na državni ravni namreč po koncu šolskih počitnic ni izdal navodil, da naj tisti, ki so se gibali po rizičnih italijanskih območjih, ostanejo nekaj časa doma. Pa jih je k temu nagovarjal tudi mikrobiolog Gorazd Pretnar, ki je odgovornim predlagal takojšnje podaljšanje počitnic in preverjanje vseh, ki se vračajo s potovanj – iz Azije in Italije. »Tam je med počitnicami veliko ljudi smučalo v osrčju okužbe v Italiji. Zunanje ministrstvo bi ob koncu prejšnjega tedna moralo poskrbeti, da bi vsi ob vstopu v Slovenijo prejeli sms, kam se morajo zglasiti, sicer jim grozi visoka denarna kazen,« je dejal za Primorske novice.