Izterjava računa za parkiranje na Hrvaškem

Zaradi spornega pridobivanja podatkov informacijski pooblaščenec vodi inšpekcijski nadzor.
Objavljeno
21. julij 2016 20.27
regent parkiranje
Mitja Felc, Jure Predanič
Mitja Felc, Jure Predanič

Ljubljana – Nekatere Slovence, ki dopustujejo na Hrvaškem, letos spet razburjajo obvestila o neporavnanih parkirninah, tudi zaradi visokih stroškov, ki naj bi jih pri tem plačali. O tem smo pisali že včeraj. Na ministrstvu za pravosodje opozarjajo, da v teh primerih ne gre za izterjavo kazni za neplačano parkiranje, ampak za izterjavo računa kot nadomestila za parkiranje.

V zadnjih dneh, ko je veliko govora o obvestilih za neplačano parkirnino na Hrvaškem, ki jih dobivajo slovenski vozniki, se omenja tudi evropska direktiva o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (o tem več v jutrišnjem Delu). Vendar je treba poudariti, da na podlagi direktive takšna izmenjava informacij med državami članicami Evropske unije o prekršku zaradi nepravilnega parkiranja sploh ni mogoča, saj je namen direktive sankcioniranje voznikov za prekrške, ki neposredno vplivajo na prometno varnost.

V večini primerov iz Hrvaške, ki so bili predstavljeni v javnosti, ne gre za globe za nepravilno parkiranje, temveč za izterjavo računa za parkiranje. Voznik namreč na dom dobi obvestilo, da mora poravnati celodnevno parkirnino in stroške postopka. Po pojasnilih ministrstva za pravosodje gre torej za civilno razmerje med upravljavcem parkirišča in osebo, ki je tam parkirala. »V civilnem pravu na splošno velja, da so udeleženci obligacijskih razmerij dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev,« pojasnjujejo. Hrvaški upravljavci parkirišč so za slovenske medije sicer pojasnjevali, da so po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo preprosto sklenili pogodbe s posameznimi hišami v deželah članicah, ki se ukvarjajo z izterjavo parkirnin.

Tako je, recimo, slovenski voznik v teh dneh na dom dobil v slovenščino preveden in notarsko overjen predlog za izvršbo odvetniške družbe Vukić i partneri, ki v imenu izvršitelja (upravljavca parkirišč) Rijeka Plus, d. o. o., z Reke, zaradi 80 hrvaških kun (11 evrov) neplačane dnevne parkirnine. A se je po specifikaciji, ki so navedeni na predlogu za izvršbo, znesek zvišal na 2006 kun oziroma 267,5 evra. Zoper sklep na podlagi verodostojne listine ima voznik sicer osem dni časa za pritožbo, o kateri odloča pristojno sodišče, piše v pouku o pravnem sredstvu.

Kot priloga predlogu za izvršbo je tudi dopis Upravne enote Koper, ki je koprski odvetnici Nini Cek Perhavec na podlagi zaprosila in posredovane registrske številke avtomobila posredovala osebne podatke o lastništvu. Podlago za posredovanje podatkov ima upravna enota v zakonu o odvetništvu in posredovanem pooblastilu odvetnice Cek Perhavčeve, da zastopa družbo Rijeka Plus, torej upravljavca parkirišč, na katerem je lastnik vozila parkiral, ne da bi za to plačal predpisano parkirnino.

Lahko preverite, kdo preverja vaše podatke

Pojavljajo se polemike, kako in od koga pridobivajo podatke o lastnikih motornih vozil. Podatki o stalnem bivališču domnevnih dolžnikov so namreč osebni podatki, do katerih imajo dostop samo določene upravičene osebe, na primer slovenski odvetniki. Tuji odvetniki, ki niso vpisani v imenik odvetnikov v Republiki Sloveniji, dostopa do teh podatkov nimajo oziroma jih ne morejo pridobiti. Pa tudi odvetniki, ki so vpisani v imenik odvetnikov, so upravičeni do brezplačne pridobitve osebnih podatkov le, če predložijo pooblastilo v konkretni zadevi, če izkažejo, da so zahtevani podatki res potrebni za konkretno zadevo in da ne gre za osebne podatke, ki so dostopni le pooblaščenim organom.

Na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov lahko vsakdo na upravni enoti preveri, kdo se je seznanil z njegovimi osebnimi podatki. Če meni, da so bili ti podatki posredovani neupravičeno, lahko poda prijavo nadzornemu organu za varstvo osebnih podatkov pri informacijskemu pooblaščencu. Informacijski pooblaščenec je sicer te dni sporočil, da so o terjatvah že uvedli postopek inšpekcijskega nadzora, vendar izsledki inšpekcijskega postopka na sam prekrškovni ali civilnopravni postopek ne bodo imeli neposrednega vpliva. To pomeni, da bo moral vsak posameznik svoje pravice uveljavljati z ustreznimi pravnimi sredstvi v drugih postopkih.


  Sporno je predvsem to, kako in od koga pridobivajo podatke o lastnikih motornih vozil. Foto: Voranc Vogel/Delo

 

Sodišče na podlagi listine izda sklep

Glede obvestil hrvaških odvetnikov na ministrstvu za pravosodje sicer menijo, da gre za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki ga pri nas ureja zakon o izvršbi in zavarovanju – upnik na podlagi verodostojne listine tako lahko predlaga, da sodišče izda sklep o izvršbi in odloči tudi o stroških postopka. »Sodišče nato izda sklep in dolžnik lahko proti njemu ugovarja. Če je ugovor uspešen, se postopek nadaljuje v pravdi kot tožba upnika proti dolžniku,« še pojasnjujejo. Pri tem so še dodali, da v Sloveniji sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko izda samo sodišče, na Hrvaškem pa tudi »javni bilježnik«, torej notar, ni pa notar pristojni organ za pošiljanje sodnih in zunajsodnih pisanj, kot je bilo v določenih primerih.

O visokih stroških postopka na ministrstvu dodajo, da v teh primerih ne gre za odvetniške stroške, kot se je dogajalo v podobnih primerih lani, temveč za stroške upnika. »Tudi slovenska zakonodaja določa, da mora dolžnik plačati stroške upnika, potrebne za izterjavo dolga, med te pa spadajo odvetniški stroški, takse, morebitni prevodi listin, stroški izvedencev in cenilcev, izvršiteljev in drugi stroški, ki so potrebni. Njihovo višino prizna sodišče na podlagi računov,« so še pojasnili.

Primer že na evropskem sodišču

»Pred letom dni sem od številnih avstrijskih in nemških državljanov prejel prošnjo za zastopanje, ker so, tako kot jih zdaj prejemajo slovenski državljani, prejeli sklepe o izvršbi od notarja iz Pule. Pojasniti želim, da v tem primeru ne gre za prekršek, ampak za civilnopravno razmerje, ker se s parkiranjem vozila sklene pogodba o parkiranju med osebo, ki je parkirala vozilo, in pravno osebo, ki organizira in opravlja pobiranje parkirnine na temelju pogodbe o koncesiji, ki jo ima ta oseba sklenjeno z lokalno skupnostjo«, pojasnjuje zagrebški odvetnik Ruđer Anić iz odvetniške družbe Anić i partneri.

Gre za pogodbe, ki se sklenejo s pristopom, in če je čas parkiranja presežen ali pa sploh ni plačan, se šteje, da je uporabnik parkiranja kupil dnevno parkirno karto. Če se dnevna parkirna karta ne plača na podlagi računa, ki se pusti pod brisalcem vozila, ima koncesionar proti uporabniku terjatev zaradi neplačane dnevne parkirne karte. V zadnjem času poskušajo koncesionarji te tudi izterjati proti tujim državljanom s pomočjo odvetnika, ki od notarja zahteva, da izda sklep o izvršbi, ki se dostavi dolžniku. Proti takšnemu sklepu lahko stranka v osmih dneh od prejetja sklepa poda ugovor. Po ugovoru preda notar zadevo na sodišče, kjer se vodi pravdni postopek.

»Proti sklepu o izvršbi, ki ga je izdal pulski notar, obstajajo po mojem mnenju številni ugovorni razlogi formalne narave, ki se lahko uspešno uveljavljajo, predvsem če je vozilo parkirano v mestih, ki so zunaj Istarske županije,« pravi odvetnik. »V nekaj primerih sem prejel tudi odločbe Općinskog suda v Puli prve stopnje, ki so pozitivne za moje stranke, na podlagi ugovora zoper izvršbo je sklep razveljavljen, predlog za izvršbo zavrnjen in izvršilni postopek ustavljen.« Odločbe za zdaj še niso pravnomočne, ker ima nasprotna stran možnost pritožbe.

Vprašanje je, ali so notarji sploh pristojni za izdajo takšnih sklepov o izvršbi, o čemer je bilo v nekaj zadevah postavljeno vprašanje tudi Evropskemu sodišču za človekove pravice, zato je sodišče v Puli v teh zadevah sprejelo odločitev o prekinitvi postopka, postopek pa se bo nadaljeval, ko bo evropsko sodišče odgovorilo na postavljeno vprašanje.

Odvetnik Anić svetuje: »Pomembno je, da je ugovor vložen v osmih dneh po prejemu. Ugovor mora biti v hrvaščini, biti mora obrazložen, stranka pa bi v ugovoru morala navesti tudi svoj OIB (osobni identifikacijski broj).« V nasprotnem bo sodišče stranko pozvalo, da dopolni oziroma popravi ugovor, če pa stranka tega ne bo storila, lahko sodišče ugovor zavrže in obdrži veljaven plačilni nalog.