iztíriti 

V novi rubriki v tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo iztiriti.

Objavljeno
30. junij 2019 11.00
Posodobljeno
30. junij 2019 11.00
Beseda tedna je tokrat iztiriti. FOTO: Delo
Ko se je ta teden na železniški progi v predoru pri Hrastovljah zgodila nesreča in so mediji ob iztirjenju šestih vagonov zaskrbljeno poročali, ali je zaradi razlitja večje količine kerozina ogrožena kraška podtalnica, se je verjetno marsikomu utrnilo tudi povsem jezikovno vprašanje, ali je prav vagon/vlak je iztiril ali se je iztiril.



Medtem ko slovenski pravopisi prejšnjega stoletja rabe vlak je iztiril niso dovoljevali, sta obe izdaji SSKJ in Slovenski pravopis 2001 bolj liberalni, saj prva dva vira enakovredno dopuščata obe rabi, tretji pa dopušča obe, a daje prednost rabi s se. Dilema, ki je v prejšnjem stoletju burila duhove, se je razblinila v nič, ko se je uvidelo, da rabo s se ali brez njega določa glagolska prehodnost, ker se glagol iztiriti obnaša enkrat kot prehoden in takrat v zvezi z vlakom kot vršilcem glagolskega dejanja zahteva ob sebi se, drugič pa neprehoden in v zvezi z vlakom v isti funkciji tega se ne potrebuje.

Pretekle besede tedna:

Maraton
Delo
Imuniteta


Vsaka od obeh možnosti je namreč povezana z nastankom glagola, ki sicer vzbuja lažen vtis, da spada med domače besede slovanskega izvora, v resnici pa je v slovenščini nastal razmeroma pozno, s prevodom nemške predloge entgleisen 'iztiriti', ki se v nemščini uporablja v prehodni in neprehodni vlogi. Le delno preveden se ta nemški glagol ohranja še v kostelskem narečju v besedni zvezi cuk je izglajzal.

V preneseni čustveni rabi namesto vlaka ali vagona lahko iztiri človek, ker ne more ali noče slediti pričakovani življenjski poti …

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica dr. Metka Furlan.