Ključen bo izplen pogajanj
Predvidoma do konca tedna se bodo morale stranke SMC, NSi in Desus, ki sodelujejo v pogovorih s SDS o oblikovanju nove koalicije v tej sestavi državnega zbora, prešteti. Včeraj so to storili v NSi, ko je izvršilni odbor pogajalski skupini soglasno dal mandat za nadaljevanje pogajanj.
Odpri galerijo
Vodstvo NSi je dobilo mandat izvršilnega odbora za nadaljevanje pogovorov o koaliciji, pod vodstvom SDS. FOTO: Jure Eržen/Delo
Predvidoma do sobote, ko SDS vabi na 31. obletnico ustanovitve stranke, bi lahko bili korak bliže odgovoru, ali so SDS, SMC, NSi in Desus dovolj uskladili prioritete in kolikšna je jasna realna glasovalna moč vsake od partneric, da se začne »tretji krog pogovorov«.
Izvršilni odbor NSi je svojemu vodstvu že dal mandat za nadaljevanje pogajanj o vsebinskih in kadrovskih predlogih, vsebine pa so menda že precej podrobno opredeljene. Kljub napeti debati naj bi odločitev dosegli soglasno, saj v dosedanjih pogajanjih menda ni bilo večjih zapletov pri zanje ključnih vsebinah. Kot je znano, gre predvsem za teme zdravstva in tudi dolgotrajne oskrbe. Bolj naj bi se stvari zatikale pri zahtevi za uveljavitev odločb ustavnega sodišča, ki čakajo že vrsto let. Med drugim bo trd oreh uresničitev odločbe o financiranju zasebnega šolstva, kjer so stranke doslej stale na nasprotnih bregovih. Vprašanje je tudi, ali bodo »popustili« pri funkciji prvaka NSi Mateja Tonina, ki ni skrival ambicij, da bi znova postal predsednik državnega zbora, a je Janez Janša pred dnevi čivknil, da SDS ne bo sodelovala v vladi, kjer vsi prvaki ne bi delili odgovornosti in bremena.
Osrednji dejavnik za nastanek morebitne nove koalicije pa je morda stopnja razdeljenosti SMC, kjer se ubadajo z odhodi ali grožnjami z odhodi nekaterih vidnih članov. Na vprašanje, na koliko poslanskih glasov podpore lahko računa morebitna nova koalicija pod vodstvom SDS, pa vodja poslanske skupine Igor Zorčič odgovarja, da bo o tem prvak SDS Janez Janša pravočasno obveščen, če se bodo kar koli dogovorili. Po njegovih besedah bo ključen izplen pogajanj – tako delitev ministrstev kot tudi vprašanje predsednika vlade –, na podlagi katerega naj bi se tudi odločali.
»Sam v tem trenutku ne čutim pritiskov, razen mogoče neutemeljenih obtožb, katerih pobudniki ne dojamejo, da je nastala situacija gotovo velik izziv za vsakega politika, da dokaže, koliko političnega dialoga pred pomembnimi odločitvami je sposoben,« pa je za Delo komentiral poslanec Branislav Rajić, ki se ga poleg Janija Möderndorferja največkrat omenja kot poslanca, ki bi lahko zavrnil podporo desnosredinski koaliciji.
Desusova vsebinska stališča – z izjemo morda demografskega sklada – ne bi smela biti težava za druge koalicijske partnerje. Mandat za pogajanja predsednica Desusa Aleksandra Pivec ima, prav tako podporo večine poslanske skupine, zato izvršnega odbora Desusa do konca tedna ni pričakovati. Bo morala pa po izpogajanem – tako kot tudi drugi prvaki strank – pred organe stranke, ki bodo izplen pretehtali.
Izvršilni odbor NSi je svojemu vodstvu že dal mandat za nadaljevanje pogajanj o vsebinskih in kadrovskih predlogih, vsebine pa so menda že precej podrobno opredeljene. Kljub napeti debati naj bi odločitev dosegli soglasno, saj v dosedanjih pogajanjih menda ni bilo večjih zapletov pri zanje ključnih vsebinah. Kot je znano, gre predvsem za teme zdravstva in tudi dolgotrajne oskrbe. Bolj naj bi se stvari zatikale pri zahtevi za uveljavitev odločb ustavnega sodišča, ki čakajo že vrsto let. Med drugim bo trd oreh uresničitev odločbe o financiranju zasebnega šolstva, kjer so stranke doslej stale na nasprotnih bregovih. Vprašanje je tudi, ali bodo »popustili« pri funkciji prvaka NSi Mateja Tonina, ki ni skrival ambicij, da bi znova postal predsednik državnega zbora, a je Janez Janša pred dnevi čivknil, da SDS ne bo sodelovala v vladi, kjer vsi prvaki ne bi delili odgovornosti in bremena.
Osrednji dejavnik za nastanek morebitne nove koalicije pa je morda stopnja razdeljenosti SMC, kjer se ubadajo z odhodi ali grožnjami z odhodi nekaterih vidnih članov. Na vprašanje, na koliko poslanskih glasov podpore lahko računa morebitna nova koalicija pod vodstvom SDS, pa vodja poslanske skupine Igor Zorčič odgovarja, da bo o tem prvak SDS Janez Janša pravočasno obveščen, če se bodo kar koli dogovorili. Po njegovih besedah bo ključen izplen pogajanj – tako delitev ministrstev kot tudi vprašanje predsednika vlade –, na podlagi katerega naj bi se tudi odločali.
Matej Tonin nikoli ni skrival ambicij, da bi se rad zasedel funkcijo predsednika državnega zbora, a bo ob morebitnem nastanku nove koalicije kot vse kaže moral sodelovati v vladi. FOTO: Tadej Regent/Delo
»Sam v tem trenutku ne čutim pritiskov, razen mogoče neutemeljenih obtožb, katerih pobudniki ne dojamejo, da je nastala situacija gotovo velik izziv za vsakega politika, da dokaže, koliko političnega dialoga pred pomembnimi odločitvami je sposoben,« pa je za Delo komentiral poslanec Branislav Rajić, ki se ga poleg Janija Möderndorferja največkrat omenja kot poslanca, ki bi lahko zavrnil podporo desnosredinski koaliciji.
Desusova vsebinska stališča – z izjemo morda demografskega sklada – ne bi smela biti težava za druge koalicijske partnerje. Mandat za pogajanja predsednica Desusa Aleksandra Pivec ima, prav tako podporo večine poslanske skupine, zato izvršnega odbora Desusa do konca tedna ni pričakovati. Bo morala pa po izpogajanem – tako kot tudi drugi prvaki strank – pred organe stranke, ki bodo izplen pretehtali.
