Izzivi v kliničnem centru, ki čakajo na novega direktorja
Seja sveta: Od sedmih prijavljenih jih je v ožjem izboru za vodilnega pet, favorit je Janez Poklukar.
Odpri galerijo
Na razpis za generalnega direktorja UKC so se prijavili tudi nekdanja predsednica zdravniške zbornice Gordana Kalan Živčec, nekdanji župan Dobrepolja Janez Pavlin, direktor jeseniške bolnišnice Janez Poklukar in Mihael Babič, sekretar v generalnem sekretariatu vlade. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Po današnji seji sveta ljubljanskega kliničnega centra bo znano, kdo od petih kandidatov, s katerimi bodo opravili razgovore, bo prevzel vodenje ustanove. Največja možnost za uspeh se napoveduje zdravniku internistu Janezu Poklukarju, ki od leta 2014 vodi jeseniško bolnišnico. In katere so naloge, ki se jih bo moral prioritetno lotiti osmi direktor v zadnjih desetih letih?
V ljubljanskem kliničnem centru bo treba nadaljevati sanacijske ukrepe. Lani so predvidevali za okoli 15 milijonov evrov minusa, a se jim načrti niso izšli: leto so končali z dobrimi 22 milijoni evrov izgube. Za letos načrtujejo, da bo presežek prihodkov nad odhodki nič. Ključne uganke za novega vodilnega bodo, kako bolnišnico spraviti v pozitiven tek, kako od zavarovalnice pridobiti denar, kako izboljšati učinkovitost javnih razpisov in znižati cene materialov. Soočiti se bo moral še s hospitalizacijami starejših, ki ne dobijo prostora v domovih za ostarele, odpovedmi že napovedanih operacij in drugimi organizacijskimi težavami.
Investicij je za okoli 220 milijonov evrov: infekcijska in gastroenterološka klinika čakata na obnovo, dvigala v osrednji stavbi kliničnega centra bo treba zamenjati, prenoviti oddelke, investirati bo treba v energetsko obnovo stavb, klime, zamenjati zastarelo opremo ...
V UKC Ljubljana imajo kar 38 različnih informacijskih sistemov. Od teh jih je pet namenjenih vodenju podatkov o pacientih. A tudi tiste klinike, ki uporabljajo enak sistem za beleženje podatkov o pacientih, imajo nameščene različice tega sistema. Zaradi tega se podatki o pacientih ne morejo prenašati niti med enakimi informacijskimi sistemi, so leta 2016 ugotovili na računskem sodišču. In danes ni nič drugače. Informacijske sisteme je treba poenotiti. Po nekaterih ocenah bi to stalo okoli 20 milijonov evrov. A bolj kot denar, so tu močni številni interesi, ki se jim nihče od vodilnih v UKC do zdaj ni upal zoperstaviti.
Glede na sprejeti dokument o kompetencah medicinskih sester bo treba pripraviti nove akte o sistematizaciji delovnih mest oziroma nove pogodbe o zaposlitvi. Okoli 500 sester s srednješolsko izobrazbo bi v UKC lahko napredovalo na mesto diplomiranih sester. Kako se bo to odrazilo na finančnem področju, še ni znano. V ustanovi bo tako kar 60 odstotkov diplomiranih in le še 30 odstotkov takih s srednješolsko izobrazbo, trend pa bi moral biti ravno obrnjen.
Konec leta je bilo v UKC Ljubljana zaposlenih 8389 ljudi, konec tega leta naj bi jih bilo zaposlenih še 300 več. Novo vodstvo se bo moralo vprašati o smiselnosti povečanja števila zaposlenih, hkrati pa narediti načrte za omejitev bolniških odsotnosti, za merjenje učinkovitosti opravljenega dela in preverjanje tega, ali so določeni posamezniki sploh na delovnih mestih.
Skrb vzbujajoča je tudi kadrovska podhranjenost nekaterih oddelkov. Maja smo poročali, da na pediatrični enoti za intenzivno terapijo polno delata le dva zdravnika, potrebovali pa bi najmanj 14 specialistov pediatrične intenzivne medicine. Svoj odhod je napovedal tudi predstojnik kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Tomislav Klokočovnik, ki je do 11. avgusta na dopustu.
V ljubljanskem kliničnem centru bo treba nadaljevati sanacijske ukrepe. Lani so predvidevali za okoli 15 milijonov evrov minusa, a se jim načrti niso izšli: leto so končali z dobrimi 22 milijoni evrov izgube. Za letos načrtujejo, da bo presežek prihodkov nad odhodki nič. Ključne uganke za novega vodilnega bodo, kako bolnišnico spraviti v pozitiven tek, kako od zavarovalnice pridobiti denar, kako izboljšati učinkovitost javnih razpisov in znižati cene materialov. Soočiti se bo moral še s hospitalizacijami starejših, ki ne dobijo prostora v domovih za ostarele, odpovedmi že napovedanih operacij in drugimi organizacijskimi težavami.
Investicij je za okoli 220 milijonov evrov: infekcijska in gastroenterološka klinika čakata na obnovo, dvigala v osrednji stavbi kliničnega centra bo treba zamenjati, prenoviti oddelke, investirati bo treba v energetsko obnovo stavb, klime, zamenjati zastarelo opremo ...
Poenotenje področja informatike
V UKC Ljubljana imajo kar 38 različnih informacijskih sistemov. Od teh jih je pet namenjenih vodenju podatkov o pacientih. A tudi tiste klinike, ki uporabljajo enak sistem za beleženje podatkov o pacientih, imajo nameščene različice tega sistema. Zaradi tega se podatki o pacientih ne morejo prenašati niti med enakimi informacijskimi sistemi, so leta 2016 ugotovili na računskem sodišču. In danes ni nič drugače. Informacijske sisteme je treba poenotiti. Po nekaterih ocenah bi to stalo okoli 20 milijonov evrov. A bolj kot denar, so tu močni številni interesi, ki se jim nihče od vodilnih v UKC do zdaj ni upal zoperstaviti.
Kadrovske težave
Glede na sprejeti dokument o kompetencah medicinskih sester bo treba pripraviti nove akte o sistematizaciji delovnih mest oziroma nove pogodbe o zaposlitvi. Okoli 500 sester s srednješolsko izobrazbo bi v UKC lahko napredovalo na mesto diplomiranih sester. Kako se bo to odrazilo na finančnem področju, še ni znano. V ustanovi bo tako kar 60 odstotkov diplomiranih in le še 30 odstotkov takih s srednješolsko izobrazbo, trend pa bi moral biti ravno obrnjen.
Konec leta je bilo v UKC Ljubljana zaposlenih 8389 ljudi, konec tega leta naj bi jih bilo zaposlenih še 300 več. Novo vodstvo se bo moralo vprašati o smiselnosti povečanja števila zaposlenih, hkrati pa narediti načrte za omejitev bolniških odsotnosti, za merjenje učinkovitosti opravljenega dela in preverjanje tega, ali so določeni posamezniki sploh na delovnih mestih.
Skrb vzbujajoča je tudi kadrovska podhranjenost nekaterih oddelkov. Maja smo poročali, da na pediatrični enoti za intenzivno terapijo polno delata le dva zdravnika, potrebovali pa bi najmanj 14 specialistov pediatrične intenzivne medicine. Svoj odhod je napovedal tudi predstojnik kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Tomislav Klokočovnik, ki je do 11. avgusta na dopustu.
