Jamarje v Škocjanskih jamah vodil polh

Kraški jamarji prekopali rov, ki vodi do slikovite Martelove dvorane.

Objavljeno
30. januar 2019 07.40
Posodobljeno
30. januar 2019 07.40
Martelova dvorana, do katere so se prebili kraški jamarji, velja za največjo podzemno dvorano v Evropi. FOTO Borut Lozej
»To je izreden dosežek, 1200 ur dela v ozkem rovu, kot da bi kopal vodnjak 70 metrov globoko,« so povedali člani ekipe divaških in sežanskih jamarjev, ki jih je vodil Luka Biščak. Potrebovali so skoraj leto dni, da so se s površja prebili do podzemne dvorane v Škocjanskih jamah. Med raziskovalno akcijo, ki je trajala od lanskega februarja do sredine januarja, so odkrili dva fosilna rova, skozi katera je nekoč tekla reka Reka. Žal so globoko v podzemlju naleteli tudi na odpadno plastiko.

»Ko smo se skozi nasutje prebili do jamskega sveta, nam je ves čas delala družbo manjša žival, o kateri smo domnevali, da je podlesek. Tako smo jamo, ki smo jo odkrili, poimenovali Podleskova jama. Pozneje, ko smo si ogledali fotografije, se je pokazalo, da je bil polh. A imena jame kljub temu nismo spremenili,« je povedal Luka Biščak, sicer športni plezalec, ki se je navdušil nad jamarstvom.

image
Shematični prikaz Škocjanskih jam in točka preboja jamarjev v Martelovo dvorano


Sprva je bila ekipa, ki se je lotila kopanja enega od »dihalnikov« – povezave, ki vodi v podzemlje Škocjanskih jam –, obširnejša, a je navdušenje nad pričakovanjem novega odkritja postopoma splahnelo. Na koncu so preboj v jamski svet izvedli trije: poleg Biščaka še Albert Ličan in Jaka Jakofčič. »Jaka je rekel, da ima ob sredah čas, in tako smo se enkrat na teden dobivali in kopali po sedem ur na dan,« je povedal Biščak.

image
Martelova dvorana velja za največjo podzemno dvorano v Evropi in bo v kratkem odprta tudi za manjše skupine obiskovalcev. FOTO Borut Lozej


1
leto so skoraj potrebovali jamarji, da so se prebili s površja v podzemni svet Škocjanskih jam


Da obstaja povezava Martelove dvorane, ki je na koncu sistema Škocjanskih jam, z zunanjim svetom, je Biščak ugotovil, ko je s kolegoma Borutom Lozejem in Iztokom Cencičem plezal po njenem stropu pred poldrugim letom. Na stičišču med steno in stropom dvorane so odkrili luknjo, skozi katero so zaznali močen prepih.

100
let je približno minilo od zadnjega odkritja na območju Škocjanskih jam


Raziskovanja so se lotili z zunanje strani in načrtovali preboj v podzemlje. Za vstopno točko so si izbrali tako imenovani Fedrigov dihalnik, ki je na zunanjem delu Škocjanskih jam. Biščakova ekipa ni bila prva, ki se je na tem mestu lotila kopanja. Pred njimi so to poskušali že v osemdesetih letih ter večkrat pozneje, a so vsi po nekaj metrih obupali. Biščak je priznal, da je bilo njihovo početje večkrat nevarno, saj so večji nalivi povzročili podore.

image
Jamarjem se je odprl pogled na slikovit kapnik. FOTO Arhiv Jamarskega društva Gregor Žiberna Divača

 

Od Fedrigovega dihalnika do Modrasovega rova




Zgodilo se je tudi, da se jim je rov zasul, ko so ga skopali že 35 metrov globoko. »Sreča v nesreči je bila, da smo ob tem odkrili še eno smer, ki nas je vodila naprej,« je povedal Biščak. Predor v jamski svet se jim je odkril na približno 20 metrih globine. To je bila pričakovana povezava z omenjeno Martelovo dvorano v Škocjanskih jamah. Prehod iz jame, do katere so se prebili, do podzemne dvorane so zaradi zanimivih figur poimenovali Modrasov rov. Pogled se je odprl tudi na zanimivo kapniško strukturo na stropu.

image
Jamarji se spuščajo skozi rov do Martelove jame. FOTO Arhiv Jamarskega društva Gregor Žiberna Divača


Kmalu so naleteli na še eno pomembno odkritje, fosilna rova, skozi katera se je nekoč pretakala reka Reka, dokler si ni utrla poti v globino Škocjanskih jam. Rova sta od 70 do 80 metrov nad zdajšnjo strugo reke Reke in v višino merita od 30 do 50 metrov, prav toliko sta široka. Martelova dvorana, ki z 2,2 milijona kubičnih metrov prostornine velja za največjo podzemno dvorano v Evropi, je visoka 146 metrov in ob močnem deževju jo voda poplavi. Prav voda je v globine podzemlja naplavila odpadno plastiko, na katero so jamarji žal naleteli na raziskovalni poti.

image
Voda v podzemni svet naplavi tudi odpadno plastiko. FOTO Arhiv Jamarskega društva Gregor Žiberna Divača


»Da so na območju Škocjanskih jam še neodkriti podzemni sistemi, smo vedeli tudi na podlagi raziskav z georadarji, ki so jih izvedli češki jamarji. Kljub temu lahko rečemo, da je to prvo večje odkritje v Škocjanskih jamah po skoraj sto letih,« je ob predstavitvi podzemnega odkritja dejal Kristjan Rešaver, predsednik Jamarskega društva Gregor Žiberna Divača. Dodal je, da so s tem še bližje njihovi želji, da bi nekoč povezali Škocjanske jame s Kačno jamo, ki je prav tako blizu Divače.
 

V Martelovo dvorano maja tudi turisti


Po besedah Boruta Perica, predstavnika Parka Škocjanske jame, jim bo odkritje pomagalo pri preučevanju pretakanja podzemne reke Reke, ki je še bolj ali manj neznano. Pot, ki so jo preplezali kraški jamarji ob novem odkritju, zaradi Unescove dediščine Škocjanskih jam pa tudi iz varnostnih razlogov ne bo odprta za prihodnje jamarske podvige. Bodo pa za manjše skupine turistov predvidoma maja odprli novo trekersko pot skozi kanjon do Martelove dvorane, ki je bila do zdaj zaprta za javnost.