Janez Janša: Orbánove stranke ne smemo izključiti
Najuspešnejše stranke v tej politični skupini ne bi smeli kaznovati, je dejal ter ocenil, da je hrvaški vstop v schengen v slovenskem interesu.
Odpri galerijo
Janša je v nagovoru dejal, da želi močno in stabilno EU, ki jo bomo dosegli le z zaščito evropskega načina življenja. FOTO: Damir Sencar/AFP
Opozicijski prvak in nekdanji premier Janez Janša se je na kongresu Evropske ljudske stranke (EPP) v Zagrebu znova postavil v bran madžarskemu premieru Viktorju Orbánu in nadaljnjemu članstvu njegove stranke Fidesz v tej politični skupini.
»Kaznovanje najuspešnejše stranke EPP ni smiselno,« je ocenil. Prepričan je, da bo Fidesz tudi po temeljiti preiskavi, ki poteka, ostal del EPP, poroča spletni portal Euractiv. Njegovo članstvo so zaradi domnevnih kršitev načel pravne države začasno zamrznili pred majskimi volitvami v evropski parlament. Trinajst strank članic iz desetih držav je zahtevalo celo njegovo izključitev, a so mu na koncu naročili, naj za obstanek izpolni tri zahteve.
Z besedami, da slovenski nacionalni interes ni blokada hrvaškega vstopa v schengenski sistem, je pokomentiral tudi nedavno odločitev evropske komisije, da naša južna soseda izpolnjuje tehnične pogoje zanj. Še več, dejal je, da je njen vstop v našem interesu.
»To ni samo moje stališče, ampak tudi stališče slovenskih državljanov,« je dejal. Med pričakovanji pred hrvaškim prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije, ki se bo začelo z novim letom, je izpostavil, da se mora v tem obdobju posvetiti dialogu med Zahodnim Balkanom in Evropsko unijo o njeni širitvi.
»Nekatere naloge, ki so pred nami, bodo težke, zahtevne, terjale bodo veliko našega časa, nekatere naloge pa lahko naredimo hitro, če za to obstaja politična volja. Zato začnimo s temi, lažjimi nalogami. Izpolnimo naše obljube in začnimo pogajanja s Severno Makedonijo. Bolgarija, Romunija ter Hrvaška so izpolnile pogoje za vstop v schengensko območje. Naj postanejo del tega območja, s čimer se bo varnost celotne EU izboljšala,« je v nagovoru delegatom pozval Janša.
Dotaknil se je še največjega evropskega strateškega izziva, demografije, ter napovedal, da ključ do gospodarske rasti in delovnih mest predstavlja digitalna Evropa. A prvi korak mora biti zaščita evropskega načina življenja.
Kongres EPP se je začel včeraj, ob menjavi vodstva – včeraj so za predsednika izglasovali odhajajočega predsednika evropskega sveta Donalda Tuska – pa članstvo čaka še razprava o digitalni Evropi, podnebju in mladih.
Iz Slovenije se ga ob delegaciji SDS – evroposlancema Romani Tomc in Milanu Zveru, poslancema Evi Irgl in Anžetu Logarju, generalnemu sekretarju Borutu Dolancu in mednarodnemu sekretarju Petru Šuhelu – udeležujejo še predstavniki NSi in SLS, med vidnejšimi gosti so Andrej Plenković, Kolinda Grabar-Kitarović, Angela Merkel, Joseph Daul in Ursula von der Leyen.
»Kaznovanje najuspešnejše stranke EPP ni smiselno,« je ocenil. Prepričan je, da bo Fidesz tudi po temeljiti preiskavi, ki poteka, ostal del EPP, poroča spletni portal Euractiv. Njegovo članstvo so zaradi domnevnih kršitev načel pravne države začasno zamrznili pred majskimi volitvami v evropski parlament. Trinajst strank članic iz desetih držav je zahtevalo celo njegovo izključitev, a so mu na koncu naročili, naj za obstanek izpolni tri zahteve.
Janša v marčevskem pismu sestrskim evropskim strankam:
»Z izključitvijo Fidesza iz EPP bo naša politična družina izgubila podporo v Srednji in Vzhodni Evropi. Enako, kot se je že zgodilo socialistom – z izjemo, da so se v Sloveniji socialisti spremenili v liberalce in ostali na oblasti s pomočjo državnih institucij, ne da bi pri tem evropska komisija reagirala.«
»Z izključitvijo Fidesza iz EPP bo naša politična družina izgubila podporo v Srednji in Vzhodni Evropi. Enako, kot se je že zgodilo socialistom – z izjemo, da so se v Sloveniji socialisti spremenili v liberalce in ostali na oblasti s pomočjo državnih institucij, ne da bi pri tem evropska komisija reagirala.«
Tudi o Hrvatih
Z besedami, da slovenski nacionalni interes ni blokada hrvaškega vstopa v schengenski sistem, je pokomentiral tudi nedavno odločitev evropske komisije, da naša južna soseda izpolnjuje tehnične pogoje zanj. Še več, dejal je, da je njen vstop v našem interesu.
»To ni samo moje stališče, ampak tudi stališče slovenskih državljanov,« je dejal. Med pričakovanji pred hrvaškim prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije, ki se bo začelo z novim letom, je izpostavil, da se mora v tem obdobju posvetiti dialogu med Zahodnim Balkanom in Evropsko unijo o njeni širitvi.
Preberite še:
Blokirati Hrvaško, da ali ne
Na poti v schengen Hrvaški več ovir kot bližnjic
Velik evropski uspeh Hrvaške
Blokirati Hrvaško, da ali ne
Na poti v schengen Hrvaški več ovir kot bližnjic
Velik evropski uspeh Hrvaške
»Nekatere naloge, ki so pred nami, bodo težke, zahtevne, terjale bodo veliko našega časa, nekatere naloge pa lahko naredimo hitro, če za to obstaja politična volja. Zato začnimo s temi, lažjimi nalogami. Izpolnimo naše obljube in začnimo pogajanja s Severno Makedonijo. Bolgarija, Romunija ter Hrvaška so izpolnile pogoje za vstop v schengensko območje. Naj postanejo del tega območja, s čimer se bo varnost celotne EU izboljšala,« je v nagovoru delegatom pozval Janša.
Zbrana evropska smetana
Dotaknil se je še največjega evropskega strateškega izziva, demografije, ter napovedal, da ključ do gospodarske rasti in delovnih mest predstavlja digitalna Evropa. A prvi korak mora biti zaščita evropskega načina življenja.
Angela Merkel, Ursula von der Leyen in Kolinda Grabar Kitarovič v družbi novoizvoljenega predsednika EPP Donalda Tuska. FOTO: Antonio Bronic/Reuters
Kongres EPP se je začel včeraj, ob menjavi vodstva – včeraj so za predsednika izglasovali odhajajočega predsednika evropskega sveta Donalda Tuska – pa članstvo čaka še razprava o digitalni Evropi, podnebju in mladih.
Iz Slovenije se ga ob delegaciji SDS – evroposlancema Romani Tomc in Milanu Zveru, poslancema Evi Irgl in Anžetu Logarju, generalnemu sekretarju Borutu Dolancu in mednarodnemu sekretarju Petru Šuhelu – udeležujejo še predstavniki NSi in SLS, med vidnejšimi gosti so Andrej Plenković, Kolinda Grabar-Kitarović, Angela Merkel, Joseph Daul in Ursula von der Leyen.
