Janez Janša: Ugotovitve KPK o Golobu bodo padle na sodišču

Po tem, ko je KPK je v zadevi Bobnar ugotovila, da je premier Robert Golob z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici o kadrovanju v policiji ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo in s tem kršil integriteto, se vrstijo odzivi političnih strank, pa tudi KPK.

Predsednik SDS Janez Janša ob ugotovitvah KPK v zadevi Bobnar meni, da je KPK iz njih izločila bistvo in bodo na sodišču padle. Stališče KPK po vsebini spominja na Kozlovsko sodbo v Višnji gori, bistvo sporočila, ki je bilo poslano v javnost, pa je očem skrito, je zapisal Janša, ki meni, da je spregovorila globoka država.

V daljšem zapisu je Janša ocenil, da ima sporočilo, ki je bilo v torek v javnost poslano v obliki končnega stališča Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), dve skriti poanti.

Kot prvo je navedel, da bodo ugotovitve na sodišču padle, »kar je jasno vnaprej in vključeno v scenarij«. Po njegovih navedbah je KPK izločila bistvo. Golob »namreč ni kršil integritete, ustave in zakona z omenjenima sms-sporočiloma, ampak z naročilom ministrici, da policijo očisti vseh, ki so politično opredeljeni drugače kot pripadniki vladajoče koalicije. To je sam priznal v kamero na novinarski konferenci in v studiu RTV Slovenija«, je pojasnil. KPK pa ga je te kršitve ustave »perfidno oprala«, je ocenil.

Drugič pa je sporočilo po Janševi oceni namenjeno utrjevanju oz. predvsem popravljanju vtisa v javnosti, da država premore »neodvisne« institucije, ki se nepristransko lotevajo vseh po enakih vatlih. »Nič ni dlje od resnice. Poročilo KPK, s katerim so rušili našo vlado januarja 2023, je bilo z dokazano lažno vsebino poslano v javnost brez možnosti prizadetih, da v zakonskem sedemdnevnem roku podajo odgovore, ki morajo biti objavljeni hkrati s poročilom,« je navedel in dodal, da je zadeva kasneje na sodišču padla.

Drugo skrito bistvo sporočila tako Janša vidi »v skriti napovedi, da globoka država pripravlja že žnj-to zlorabo represivnih organov zoper tiste, ki jih je Golob javno velel počistiti iz vseh institucij in RTV Slovenija. In da zato potrebuje popravljen videz 'nepristranskosti', tako kot je bil iz enake potrebe leta 2013 na začetku postopka KPK Janši dodan Janković.«

Prvak SDS v zapisu pri tem napoveduje, da Golob ne bo odstopil in da sporočilo »ni bilo rušenje, ampak svarilo«. Golobov (in tudi koalicijski) edini resen politični problem, »če je razumel obe skriti poanti sporočila KPK«, pa da je njegova izjava izpred volitev, ko je obljubil odstop v primeru, če KPK ugotovi kršitev integritete. »Na tej točki si je včeraj v paniki nalil še nekaj dodatnih veder betona okrog nog z izjavo, da je obljuba volivcem edina stvar, ki ga veže glede integritete. Ja komu pa je pred volitvami dal obljubo, da bo odstopil, če ne volivcem,« se sprašuje prvak SDS.

Svoboda podpira Goloba

V Svobodi trdno podpirajo delo premierja, sta v izjavi za medije po torkovi odločitvi KPK, da je premier v zadevi Bobnar kršil integriteto, poudarila vodja poslanske skupine Svobode Nataša Bogovič Avšič in generalni sekretar Matej Grah.

Vodja poslanske skupine Avšič Bogovič je v izjavi za medije spomnila, da sta dve sms-sporočili, preko katerih je Golob komuniciral z nekdanjo notranjo ministrico Bobnar, rezultat volilnih zavez Svobode do volivcev. »Vsi dobro veste, s kakšno situacijo smo se soočili in na kakšen način je delovala policija v času prejšnje vlade,« je poudarila.

Delo premierja ocenjuje kot odgovorno in v skladu z zakonom o vladi. Ta premierju nalaga pristojnost, da komunicira s svojimi ministri zato, da uresničuje tako volilni program kot tudi delo, ki krepi rezultate v družbi, je poudarila. Odločitve KPK pa podrobneje ni želela komentirati, saj še ni pravnomočna, predsednik vlade pa je napovedal, da jo bo sodno izpodbijal, je dodala.

V Svobodi po besedah Avšič Bogovič podpirajo delo premierja, ponosni so tudi na opravljeno delo v državnem zboru. »Rezultati so znani,« je poudarila. Ena od nalog premierja je tudi dnevno dogovarjanje z ministri o nalogah in njihovo dnevno preverjanje.

Generalni sekretar Svobode Grah je izrazil obžalovanje, da je odločitev KPK v zadevi Bobnar padla ravno v volilni čas, »in to potem, ko je institucija dve sms-sporočili preiskovala več kot dve leti,« je poudaril. Kot je dejal, so to v Svobodi pričakovali, volivci pa si bodo lahko sami ustvarili mnenje o tem, zakaj je KPK za to potrebovala toliko časa, je menil.

Spomnil je, da so v Svobodi v predvolilni kampanji leta 2022 vedno izpostavljali zaskrbljenost nad razmerami v policiji, napovedali so tudi, da bodo marsikaj morali spremeniti. »Pri nekaterih delih smo zagotovo bili uspešni, pri nekaterih nekoliko manj. V delo v policiji bo treba vložiti tudi v naslednjem mandatu,« je poudaril.

»Vodni top se je v mandatu aktualne vlade uporabljal za gašenje požarov v Sloveniji, v prejšnjem mandatu, ko je bil predsednik vlade Janez Janša, pa se je ta uporabljal za represijo nad ljudmi. Mislim, da je to zadosten pokazatelj spremembe v policiji,« je poudaril.

Han: Vsak v politiki stoji za svojimi besedami

Predsednik SD Matjaž Han poudarja, da je treba institucije pravne države spoštovati. Obstajati pa mora tudi možnost, da lahko tisti, ki se z odločitvami ne strinjajo, te po pravni poti razčistijo. 

Ne glede na to, kaj se ti kot politiku zgodi, je treba pravno državo in njene institucije spoštovati, seveda pa je treba imeti tudi možnost za pravno bitko, da lahko, če se z nekaterimi zadevami ne strinjamo, te po pravni poti razčistimo, je Han dejal ob robu srečanja slovenskih športnih panožnih zvez v Ljubljani z vodstvom ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Kot je dejal, pa se zaveda, da smo dva meseca pred volitvami in lahko vsaka izjava »pade na takšno ali drugačno stran«. Neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali bi sam v takšni situaciji odstopil, se je izognil, je pa dodal, da zagotovo ne bi »s prstom kazal na inštitucije, da so nebodigatreba«. Prav tako ni želel komentirati premierjeve izjave izpred volitev, da bo v primeru ugotovljenih kršitev integritete odstopil. »Vsak v politiki stoji za svojimi besedami in seveda tudi odgovarja za vse, kar reče,« je poudaril.

Levica čaka na sodni epilog

Levica ob ugotovitvah KPK v zadevi Bobnar poudarja, da zadeva še ni zaključena in bo očitno treba počakati na sodni epilog. Zagotavljajo pa, da sami še vedno zagovarjajo najvišje standarde integritete. A v pozivih k odstopu premierja Roberta Goloba zaradi ugotovljenih kršitev integritete vidijo zlasti politično obračunavanje pred volitvami.

V najmanjši koalicijski stranki so danes o ugotovitvah KPK poudarili, da bodo na koncu volivci povedali, kdo je ravnal v skladu z načeli integritete ali ne. Sekretar strankine poslanske skupine Alan Medveš je v izjavi v DZ poudaril tudi, da zadeva še ni povsem zaključena in bo treba očitno počakati na sodni epilog.

»KPK je ugotovila kršitev integritete, ampak hkrati ni pozvala nikogar k odstopu,« je še izpostavil. Tudi v luči tega zato v Levici pozive k odstopu vidijo bolj kot politično obračunavanje dva meseca pred državnozborskimi volitvami.

»Ostajamo v vladi, nadaljujemo delo, volitve so čez dobra dva meseca, postopek pa se bo moral zaključiti na sodišču. Če želimo in verjamemo v neodvisnost institucij, ni pametno, da se komentirajo postopki, dokler jih neodvisne institucije ne zaključijo," je sklenil Medveš.

Pirati: Relativizacija ugotovitev KPK pomeni normalizacijo zlorabe oblasti

Ravnanja predsednika vlade Roberta Goloba, zaradi katerih je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ugotovila kršenje integritete, so po mnenju Piratov nesprejemljiva. Prepričani so, da je Golob vršil pritisk na nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar, v relativizaciji ugotovitev KPK pa vidijo normalizacijo zlorabe oblasti.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, Golob in številni predstavniki vladnih strank njegova dejanja branijo, češ da je šlo zgolj za dve sms-sporočili, v katerih je Golob »izražal zaskrbljenost« nad kadrovsko sliko v policiji, kar naj bi predsednik vlade lahko počel v odnosu do ministrice. A po mnenju Piratov gre za nevarno relativizacijo, s katero trenutna koalicija normalizira zlorabo oblasti.

Iz vsebine obeh sporočil ter ob upoštevanju konteksta navedb tako nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar kot nekdanjega generalnega direktorja policije Boštjana Lindava je namreč po njihovem mnenju zelo jasno, da Robert Golob ni zgolj izražal zaskrbljenosti. »Predsednik vlade je vršil pritisk na ministrico, naj ta odpusti in prerazporedi točno določene zaposlene v policiji,« so prepričani.

Po njihovem mnenju tako ni šlo za usklajevanje politik, ki bi izhajale iz usmeritev vlade, temveč za osebno zahtevo predsednika vlade. »Država ni predsednikovo osebno podjetje, nad katerim lahko ta vrši neomejeno moč. S tem, ko predsednik vlade ne želi odstopiti, je pokazal tudi, kakšen odnos ima do svoje lastne funkcije, do neodvisnih institucij in do celotne države,« so kritični v stranki.

Za Pirate so takšna ravnanja nesprejemljiva, saj spodkopavajo zaupanje ljudi v ključne državne institucije. »S tovrstnimi ravnanji se tlakuje pot avtoritarizmu in razgradnji demokratične družbe v bodoče,« so še zapisali.

KPK: Zakon je jasen, kršitev ne glede na to ali SMS en ali jih je sto

Namestnica predsednika KPK Tina Divjak je o ugotovitvah, da je premier Robert Golob kršil integriteto s pošiljanjem dveh sporočil Tatjani Bobnar, za Radio Slovenija poudarila, da je zakon jasen, kršitev pa kršitev, ne glede na to, ali gre za en SMS ali sto. Pričakuje tudi, da bi lahko že pred volitvami sprejeli odločitev v zadevi Karigador.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je premier z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar o kadrovanju v policiji ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo in s tem kršil integriteto. Gre za sporočili, v katerih je predsednik vlade zapisal, da postaja resno zaskrbljen zaradi kadrovske slike v policiji in da mu ni všeč, da se dogovor ni uresničil. Golob je že napovedal, da bo odločitev sodno izpodbijal.

Divjak je danes v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija dejala, da so ugotovitve sicer širše od tistega, kar je razkril premier, da pa jih KPK ne sme objaviti pred pravnomočnostjo zadeve.

Je pa pojasnila, da zakon o organizaciji in delu policije zelo natančno določa, kdo ima kakšne pristojnosti v zvezi s policijo in da govori le o ministru za notranje zadeve. »Predsednik vlade v tem zakonu ni omenjen, kar pomeni, nima pristojnosti v zvezi s policijo, ker bi to lahko pomenilo politični vpliv na policijo. Na drugi strani zakon o vladi pravi, da lahko seveda predsednik vlade usmerja delo ministrov, ampak na podlagi usmeritev vlade, kar pomeni, da mora vlada o določenem izzivu v policiji na primer razpravljati in se odločiti, kakšne bodo usmeritve določenemu ministru,« je dejala Divjak.

Po njenih pojasnilih je vlada o zaposlitvah odločala na prvi seji vlade, kjer so se odločili, da bodo delali splošno analizo, koliko ljudi je bilo na novo zaposlenih, odpuščenih in podobno v času prejšnje vlade. »Ampak šlo je v bistvu za številčni pregled na vseh ministrstvih in so bili potem čez nekaj časa sprejeti neki splošni splošni sklepi. Policija ni bila posebej izpostavljena,« je dejala.

Tako KPK po njenih besedah glede na jasno zakonodajo ni mogla odločiti drugače. »Zadeva je jasna, predsednik vlade lahko daje usmeritve, se izreka, izraža neka pričakovanja na relaciji do policije samo, če ima usmeritve vlade,« je dodala. Pri tem je v izjavi za medije izpostavila še, da pod usmeritve vlade ne štejejo ne koalicijska pogodba, ne obljube volivcem. Pri slednjih je treba spoštovati zakona in obljube izvrševati na zakonit način, je poudarila.

Ocenjuje, da je torej postavljena jasna meja, zato kršitev nihče ne bi smel relativizirati. Potegnila je vzporednico s primerom poslanske kraje sendviča in dodala, da je kršitev kršitev, ne glede na to, ali gre za en SMS, dva ali sto.

Na očitke o sprejemanju odločitev v predvolilnem obdobju je dejala, da je bil postopek kar nekaj časa ustavljen zaradi zahteve tožilstva, hkrati se je podaljšal tudi zaradi relativno velikega števila procesnih zahtevkov, tako za izločitve, vpoglede v spis ... »Če vsega tega ne bi bilo, bi midva s kolegom Lapornikom lahko odločila že pol leta, eno leto nazaj,« je dejala. Če ugotovitev ne bi objavilo samo zato, ker smo pred volitvami, pa bi to po njeni oceni pomenilo politično obnašanje komisije.

Predsednik vlade ima od prejema ugotovitev 30 dni časa, da vloži upravni spor.

Na mizi tudi zadeva Karigador

Divjak je ob tem potrdila, da kršitev integritete nima predvidene neposredne sankcije v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Je pa ponazorila, da na primer zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da osebe, ki imajo pravnomočno ugotovljeno kršitev integritete, ne morejo biti člani uprave, nadzornega sveta SDH in ne nadzornih svetov družb v državni lasti.

Komisija je sicer predlagala, da bi se sankcija za funkcionarje vnesla v zakon o funkcionarjih, ki se je sprejemal lani, a se vlada in parlament s tem nista strinjala.

Komisija je glede Goloba v zadevi Bobnar sicer za del očitkov postopek ustavila. Divjak konkretno tega ni mogla komentirati, je pa opozorila, da KPK ne more obravnavati zadev, ki so del policijskega oziroma kazenskega postopka.

KPK ima na mizi tudi očitke v zadevi Karigador, na vprašanje, ali je možno, da bi zadevo zaključili že pred volitvami, pa je Divjak dejala, da »bi rekla, da se to lahko zgodi«. Kot je pojasnila v izjavi za medije, so na komisiji pripravljeni na vsebinsko odločitev. So pa prvi delovni dan novega namestnika predsednika KPK Aleša Kocjana prejeli zahtevo za njegovo izločitev iz postopka. »Ko bodo ti procesni koraki opravljeni in če ne bo kakšnih novih, bomo odločili,« je dodala.

Zagovornik predsednika vlade Goloba Stojan Zdolšek je sredi novembra lani na upravno sodišče vložil tri tožbe zoper odločitve KPK v zadevah Bobnar in Karigador. KPK je zato obravnavo obeh primerov začasno ustavila.

Kot je izjavi za medije pojasnila Divjak, je v zadevi Karigador sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje KPK, ki mora ponovno odločiti v vpogledu v spis in natančneje razložiti, zakaj delovnih dokumentov ne bodo dali v vpogled.

V zadevi Bobnar pa upravno sodišče po pojasnilih KPK še ni odločilo. »Sodišče bo potem pač v upravnem sporu v tej zadevi odločilo o celoti, se pravi o kršitvi integritete in teh procesnih zahtevkih,« je dejala Divjak. Računajo pa na to, da »neke procesne malenkosti« na odločitev sodišča ne bodo vplivale in da bo to odločilo vsebinsko.