Janez Janša (za zdaj) ne sprejema mandatarske vloge
Predsednik republike ne bo predlagal mandatarja, o tem bo poslance obvestil v ponedeljek.
Odpri galerijo
Janez Janša: »Resen poskus sestave stabilne vlade se lahko očitno začne šele po tem, ko bodo prej izčrpane vse teoretične možnosti za sestavo šibke, nestabilne vlade, ki pa bi ustrezala tajkunskim omrežjem.« FOTO: Uroš Hočevar
Ljubljana – Predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) je v odprtem pismu predsedniku republike Borutu Pahorju sporočil, da za zdaj ne bo sprejel vloge mandatarja, saj »ne obstaja potrebna večina za sestavo stabilne vlade« v mandatu 2018–2022.
Po njegovem mnenju, ki si ga je ustvaril na podlagi neformalne komunikacije med strankami, obstaja možnost, da bodo vlado sestavile, saj si večina strank ne želi ponovnih, že četrtih, predčasnih volitev.
K zavračanju dialoga prispevajo različne neformalne interesne skupine, ki jim ustrezajo čim daljše obdobje brezvladja, čim večji nered v družbenih podsistemih in čim šibkejša vlada. Šibko vlado Janša vidi prav v neobvladljivi koaliciji velikega števila strank, s čimer med vrsticami meri na koalicijo, ki jo poskuša sestaviti predsednik Liste Marjana Šarca (LMŠ).
Obenem je na socialnem omrežju zapisal:
Iz predsednikovega kabineta so medtem sporočili, da bo Pahor v ponedeljek, 23. julija, seznanil državni zbor, da mandatarja ne bo predlagal. Danes se je obrnil tudi na predsednika LMŠ Marjana Šarca, ki mu je dejal, da do takrat niti on ne bo imel zagotovoljene večine glasov za izvolitev na premiersko mesto.
Pahor tako lovi zadnji dan, v katerem mora poslance obvestiti o svoji odločitvi, saj želi parlamentarnim strankam dati dodaten čas za dogovor o sestavi nove, trinajste slovenske vlade.
Vodja poslancev Desus Franc Jurša je za Slovensko tiskovno agencijo napovedal, da bodo oblikovalci koalicije »sprintali« v tretjem krogu, že v drugem pa bodo začeli teči bistveno hitreje. V Desusu, kot so napovedali že večkrat, se z Janšo v tem času niso pogovarjali niti ga ne nameravajo podpreti za predsednika vlade, saj upe še vedno polagajo v oblikovanje levosredinske koalicije. Če je bil Jurša še pred časom prepričan, da se bo ta sestavila okrog Šarca, danes razlaga, da preprosto ne ve več, kaj se bo zgodilo. Možno je tudi, da bo nastala manjšinska vlada s podporo neke tretje stranke.
Predsednik SD Dejan Židan še vedno upa, da bo Šarcu uspelo oblikovati koalicijo. Pogled usmerja tudi k Levici, saj si želi, da prevzame odgovornost, ki jo je volivcem obljubljala pred volitvami, vendar manjšinski vladi z njeno podporo ni naklonjen.
Razplet Janševe potencialne mandatarske kandidature pa je pospremil z besedami, da »Janša seje to, kar je žel«.
Premier v odstopu Miro Cerar pa še vedno zatrjuje, da država potrebuje močno in stabilno vlado, pri oblikovanju katere nosita največjo odgovornost prvo in drugouvrščeni stranki, SDS in LMŠ.
Stranke si ne želijo novih volitev
Po njegovem mnenju, ki si ga je ustvaril na podlagi neformalne komunikacije med strankami, obstaja možnost, da bodo vlado sestavile, saj si večina strank ne želi ponovnih, že četrtih, predčasnih volitev.
Janez Janša: »Obstaja določena volja za preseganje razlik med programsko različnimi strankami, kar je glede na volilni rezultat edini možen pristop za sestavo stabilne vlade. Hkrati se je pokazalo, da nekatere stranke vztrajajo pri obžalovanja vredni nedemokratični in nedržavotvorni drži zavračanja večinske volje volivcev in celo same kulture dialoga.«
K zavračanju dialoga prispevajo različne neformalne interesne skupine, ki jim ustrezajo čim daljše obdobje brezvladja, čim večji nered v družbenih podsistemih in čim šibkejša vlada. Šibko vlado Janša vidi prav v neobvladljivi koaliciji velikega števila strank, s čimer med vrsticami meri na koalicijo, ki jo poskuša sestaviti predsednik Liste Marjana Šarca (LMŠ).
Sestava vlade se bo po nepotrebnem zavlekla
Obenem je na socialnem omrežju zapisal:
Zaradi tega se bo, napoveduje Janša, sestava vlade po nepotrebnem zavlekla. Tudi zato poziva predsednika republike, naj podpre spremembo volilnega sistema na način, da bo volivcem omogočal odločilni vpliv na izvolitev poslanca. S tem bi obrnili trend nevarno majhne udeležbe na zadnjih dveh volitvah, še piše prvak SDS.
Pahor danes že s Šarcem
Iz predsednikovega kabineta so medtem sporočili, da bo Pahor v ponedeljek, 23. julija, seznanil državni zbor, da mandatarja ne bo predlagal. Danes se je obrnil tudi na predsednika LMŠ Marjana Šarca, ki mu je dejal, da do takrat niti on ne bo imel zagotovoljene večine glasov za izvolitev na premiersko mesto.
Pahor tako lovi zadnji dan, v katerem mora poslance obvestiti o svoji odločitvi, saj želi parlamentarnim strankam dati dodaten čas za dogovor o sestavi nove, trinajste slovenske vlade.
Desus napoveduje tretji krog
Vodja poslancev Desus Franc Jurša je za Slovensko tiskovno agencijo napovedal, da bodo oblikovalci koalicije »sprintali« v tretjem krogu, že v drugem pa bodo začeli teči bistveno hitreje. V Desusu, kot so napovedali že večkrat, se z Janšo v tem času niso pogovarjali niti ga ne nameravajo podpreti za predsednika vlade, saj upe še vedno polagajo v oblikovanje levosredinske koalicije. Če je bil Jurša še pred časom prepričan, da se bo ta sestavila okrog Šarca, danes razlaga, da preprosto ne ve več, kaj se bo zgodilo. Možno je tudi, da bo nastala manjšinska vlada s podporo neke tretje stranke.
Predsednik SD Dejan Židan še vedno upa, da bo Šarcu uspelo oblikovati koalicijo. Pogled usmerja tudi k Levici, saj si želi, da prevzame odgovornost, ki jo je volivcem obljubljala pred volitvami, vendar manjšinski vladi z njeno podporo ni naklonjen.
Razplet Janševe potencialne mandatarske kandidature pa je pospremil z besedami, da »Janša seje to, kar je žel«.
Dejan Židan: »Način delovanja v politiki, kjer konkurente napadaš, jih žališ prek svojih medijev, osebno, enostavno ne daje rezultata.«
Premier v odstopu Miro Cerar pa še vedno zatrjuje, da država potrebuje močno in stabilno vlado, pri oblikovanju katere nosita največjo odgovornost prvo in drugouvrščeni stranki, SDS in LMŠ.
