Janez Lenarčič: Šarcu nisem mogel reči ne
Komisarski kandidat po nominaciji še čaka na klic Ursule von der Leyen. Resor širitve vidi kot zanimiv.
Odpri galerijo
Janez Lenarčič upa, »da mu bo Ursula von der Leyen dala priložnost«. FOTO: Peter Žerjavič
Bruselj – Komisarski kandidat Janez Lenarčič je v pogovoru z dopisniki slovenskih medijev v Bruslju kot resorje, ki bi bili posebej zanimivi za Slovenijo, navedel okolje, znanost, raziskave, regionalno politiko, mednarodno razvojno sodelovanje in širitev.
Glede resorja širitve je izrazil nestrinjanje z oceno, da nima nobene teže, ker da v prihodnjih petih letih mandata nove evropske komisije ne bo v Unijo vstopila nobena nova članica. Kot je pojasnil, komisar, ki je pristojen za širitev, upravlja odnose z državami Zahodnega Balkana in s Turčijo.
Načeloma je prepričan, da noben resor ni slab, saj se lahko v vsakem od njih naredi veliko za Slovenijo in EU.
Izrazil je hvaležnost predsedniku vlade Marjanu Šarcu, da ga je predlagal za komisarja. »To je velika čast in odgovornost,« je povedal glede funkcije. Sam je bil presenečen, saj ni imel takšnih načrtov. »Nisem mogel reči ne, ker sem upošteval razloge, zaradi katerih si je želel, da bi privolil v kandidaturo,« je povedal.
Dovolj hitro imenovanje kandidata je po njegovih besedah boljše jamstvo, da bo še v katerem drugem komisarskem kabinetu kakšen Slovenec.
Želja predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, da bi bilo v komisarskem kolegiju enako število moških in žensk, je v njegovih očeh ambiciozna in hvalevredna. Kot je znano, komisarske kandidate predlagajo države članice, zagotovila, da bo na koncu res imenovan, »v tej fazi« nima.
Pričakuje sicer, da bo presoja potekala po strokovnosti in usposobljenosti, ne pa po spolu in merilu, ali je kdo obravnavan kot »prvokategornik«. Če bi bil razlog za zavrnitev kandidata le spol, lahko nastanejo zapleti med Brusljem in državo članico.
Premier Šarec je sicer v pogovoru z von der Leynovo pojasnil posebne slovenske okoliščine, saj imamo vladno koalicijo sestavljeno iz petih strank. Tako je bil izbran Lenarčič kot neodvisni kandidat. Pojasnil je, da izpolnjuje vsa tri merila iz lizbonske pogodbe za imenovanje: splošna usposobljenost, zavezanost Evropi in neodvisnost.
Bil je razmeroma kritičen do dela evropske komisije pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja, ker da je bila pretirano politizirana. S Slovenijo je bil neposredno povezan, denimo, predlog Bruslja, ki je omogočal Avstriji nadaljevanje nadzora na notranji schengenski meji. Po njegovih besedah potrebujemo evropsko komisijo, ki bo dosledno zahtevala spoštovanje prava EU.
Glede konkretnih načrtov evropske komisije za prihodnjih pet let je pojasnil, da moramo najprej počakati, kako bo von der Leynova začrtala svojo pot.
To, da male in novejše članice v delitvi vodilnih položajev v EU niso dobile nič, vidi kot priložnost za Slovenijo, da dobi primeren resor.
Z von der Leynovo se še ni pogovoril. »Na razpolago sem kadarkoli,« je povedal. Pogovori s komisarskimi kandidati so predvideni šele v poznejši fazi. Lenarčič bo prihodnji teden nastopil na državnozborskem odboru za zadeve EU. Želi si sicer enotne podpore iz Slovenije, zlasti vladnih strank, saj je tudi s socialdemokratskimi ministri vedno dobro sodeloval.
Očitek o pomanjkanju demokratične legitimnosti se mu zdi neprimeren. Takšnega pogoja v lizbonski pogodbi že tako ni. Po odločitvi vlade, da ga predlaga, je po njegovem mnenju odveč.
Glede resorja širitve je izrazil nestrinjanje z oceno, da nima nobene teže, ker da v prihodnjih petih letih mandata nove evropske komisije ne bo v Unijo vstopila nobena nova članica. Kot je pojasnil, komisar, ki je pristojen za širitev, upravlja odnose z državami Zahodnega Balkana in s Turčijo.
Načeloma je prepričan, da noben resor ni slab, saj se lahko v vsakem od njih naredi veliko za Slovenijo in EU.
Izrazil je hvaležnost predsedniku vlade Marjanu Šarcu, da ga je predlagal za komisarja. »To je velika čast in odgovornost,« je povedal glede funkcije. Sam je bil presenečen, saj ni imel takšnih načrtov. »Nisem mogel reči ne, ker sem upošteval razloge, zaradi katerih si je želel, da bi privolil v kandidaturo,« je povedal.
Dovolj hitro imenovanje kandidata je po njegovih besedah boljše jamstvo, da bo še v katerem drugem komisarskem kabinetu kakšen Slovenec.
Želja predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, da bi bilo v komisarskem kolegiju enako število moških in žensk, je v njegovih očeh ambiciozna in hvalevredna. Kot je znano, komisarske kandidate predlagajo države članice, zagotovila, da bo na koncu res imenovan, »v tej fazi« nima.
Pričakuje sicer, da bo presoja potekala po strokovnosti in usposobljenosti, ne pa po spolu in merilu, ali je kdo obravnavan kot »prvokategornik«. Če bi bil razlog za zavrnitev kandidata le spol, lahko nastanejo zapleti med Brusljem in državo članico.
Premier Šarec je sicer v pogovoru z von der Leynovo pojasnil posebne slovenske okoliščine, saj imamo vladno koalicijo sestavljeno iz petih strank. Tako je bil izbran Lenarčič kot neodvisni kandidat. Pojasnil je, da izpolnjuje vsa tri merila iz lizbonske pogodbe za imenovanje: splošna usposobljenost, zavezanost Evropi in neodvisnost.
Bil je razmeroma kritičen do dela evropske komisije pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja, ker da je bila pretirano politizirana. S Slovenijo je bil neposredno povezan, denimo, predlog Bruslja, ki je omogočal Avstriji nadaljevanje nadzora na notranji schengenski meji. Po njegovih besedah potrebujemo evropsko komisijo, ki bo dosledno zahtevala spoštovanje prava EU.
Glede konkretnih načrtov evropske komisije za prihodnjih pet let je pojasnil, da moramo najprej počakati, kako bo von der Leynova začrtala svojo pot.
To, da male in novejše članice v delitvi vodilnih položajev v EU niso dobile nič, vidi kot priložnost za Slovenijo, da dobi primeren resor.
Z von der Leynovo se še ni pogovoril. »Na razpolago sem kadarkoli,« je povedal. Pogovori s komisarskimi kandidati so predvideni šele v poznejši fazi. Lenarčič bo prihodnji teden nastopil na državnozborskem odboru za zadeve EU. Želi si sicer enotne podpore iz Slovenije, zlasti vladnih strank, saj je tudi s socialdemokratskimi ministri vedno dobro sodeloval.
Očitek o pomanjkanju demokratične legitimnosti se mu zdi neprimeren. Takšnega pogoja v lizbonski pogodbi že tako ni. Po odločitvi vlade, da ga predlaga, je po njegovem mnenju odveč.
