Janša napovedal ustavno presojo rebalansa proračuna: Je strukturno najslabši po letih 2009 in 2010
Kako bodo v SDS sprožili ustavno presojo, Janez Janša ni navedel.
Odpri galerijo
Po rebalansu, ki ga je DZ po vetu DS znova sprejel ta teden, so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Sprejeti rebalans letošnjega proračuna je evidentno protiustaven in strukturno najslabši po letih 2009 in 2010, Slovenijo pa nevarno izpostavlja velikemu tveganju v obdobju ohlajanja gospodarske rasti, je na twitterju zapisal predsednik SDS Janez Janša. Kot je napovedal, bodo zato zahtevali ustavno presojo.
Kako bodo v SDS sprožili ustavno presojo, Janša ni navedel.
Postopek za oceno ustavnosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko po zakonu o ustavnem sodišču z zahtevo začnejo državni zbor kot ustanova ali tretjina poslancev DZ, državni svet in vlada, v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem dela pa tudi varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije in računsko sodišče, generalni državni tožilec, predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti, reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti in reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic.
Vendar pa omenjeni zakonsko predvideni predlagatelji zahteve za presojo ustavnosti te niso upravičeni vložiti, če so predpise oziroma splošne akte, na katere se zahteva nanaša, sami sprejeli.
Če bi se v SDS odločili za vložitev zahteve tretjine poslancev DZ, bi zato potrebovali še podporo vsaj ene opozicijske stranke, saj imajo 25 poslancev. Rebalansa poleg SDS niso podprli še v NSi, ki ima sedem poslancev, medtem ko so v SNS glasove zanj prispevali.
V SDS so sicer v parlamentarni razpravi o rebalansu ves čas opozarjali, da vlada ne posluša opozoril fiskalnega sveta, ki je rebalans zaradi previsoke rasti proračunske porabe negativno ocenil, da je načrtovana poraba previsoka in da v rebalansu poleg tega ni reform. V NSi pa so mu odrekli podporo, ker so bili prezrti vsi predlogi opozicije za nekatere prerazporeditve.
Po rebalansu, ki ga je DZ po vetu DS znova sprejel ta teden, so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot doslej, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov.
Fiskalni svet, ki bedi nad uresničevanjem v ustavi zapisanega fiskalnega pravila, je opozoril, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani, kar pa je v nasprotju z zakonodajo.
Poraba bi se lahko v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu, ki opredeljuje podrobno formulo za zagotavljanje ustavno predpisane srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, zvišala za le 870 milijonov evrov. Po prepričanju fiskalnega sveta rebalans nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko, zaradi katere bi se lahko ob predvidenem ohlajanju ugodnih gospodarskih razmer stanje javnih financ poslabšalo.
S takšno rastjo javne porabe Slovenija zapušča strukturno ravnovesje. Izraža negativen fiskalni napor, kar je slabo in predstavlja tveganje za srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ, je opozoril fiskalni svet, ki se mu zdi skrb vzbujajoče tudi to, da vlada z rebalansom predvideva trajno povečanje izdatkov, ki pa hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.
Minister za finance Andrej Bertoncelj se je na Janševo napoved odzval z izjavo, da ni treba biti plati zvona. Kot je dejal, je takšno tudi mnenje fiskalnega sveta. Ponovil je, da je proračun v danih razmerah optimalen. Kot je dodal v izjavi za medije ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta poudaril Bertoncelj, je takšno izjavo podal tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Spomnil je, da slovenski proračun izkazuje razmeroma visok presežek v višini 0,6 odstotka.
»Po dolgih letih, v katerih smo pridelali 24 milijard evrov primanjkljaja, imamo letos proračunski presežek. Po drugi strani aktivno zmanjšujemo javni dolg in smo pri tem celo najuspešnejša država v območju evra,« je ponovil. Dodal je, da ima Slovenija sicer rahel strukturni primanjkljaj, ki ga bo treba s strukturnimi ukrepi v naslednjem triletnem obdobju izboljšati, kar pa vlada tudi namerava. »Če imate presežek, zmanjšujete dolg ter izvajate strukturne ukrepe in reforme, zakaj bi bilo treba biti plat zvona,« je vprašal.
Kako bodo v SDS sprožili ustavno presojo, Janša ni navedel.
Postopek za oceno ustavnosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko po zakonu o ustavnem sodišču z zahtevo začnejo državni zbor kot ustanova ali tretjina poslancev DZ, državni svet in vlada, v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem dela pa tudi varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije in računsko sodišče, generalni državni tožilec, predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti, reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti in reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic.
Vendar pa omenjeni zakonsko predvideni predlagatelji zahteve za presojo ustavnosti te niso upravičeni vložiti, če so predpise oziroma splošne akte, na katere se zahteva nanaša, sami sprejeli.
Če bi se v SDS odločili za vložitev zahteve tretjine poslancev DZ, bi zato potrebovali še podporo vsaj ene opozicijske stranke, saj imajo 25 poslancev. Rebalansa poleg SDS niso podprli še v NSi, ki ima sedem poslancev, medtem ko so v SNS glasove zanj prispevali.
V SDS so sicer v parlamentarni razpravi o rebalansu ves čas opozarjali, da vlada ne posluša opozoril fiskalnega sveta, ki je rebalans zaradi previsoke rasti proračunske porabe negativno ocenil, da je načrtovana poraba previsoka in da v rebalansu poleg tega ni reform. V NSi pa so mu odrekli podporo, ker so bili prezrti vsi predlogi opozicije za nekatere prerazporeditve.
Kako bodo v SDS sprožili ustavno presojo, Janez Janša ni navedel. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Po rebalansu, ki ga je DZ po vetu DS znova sprejel ta teden, so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot doslej, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov.
Fiskalni svet, ki bedi nad uresničevanjem v ustavi zapisanega fiskalnega pravila, je opozoril, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani, kar pa je v nasprotju z zakonodajo.
Poraba bi se lahko v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu, ki opredeljuje podrobno formulo za zagotavljanje ustavno predpisane srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, zvišala za le 870 milijonov evrov. Po prepričanju fiskalnega sveta rebalans nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko, zaradi katere bi se lahko ob predvidenem ohlajanju ugodnih gospodarskih razmer stanje javnih financ poslabšalo.
S takšno rastjo javne porabe Slovenija zapušča strukturno ravnovesje. Izraža negativen fiskalni napor, kar je slabo in predstavlja tveganje za srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ, je opozoril fiskalni svet, ki se mu zdi skrb vzbujajoče tudi to, da vlada z rebalansom predvideva trajno povečanje izdatkov, ki pa hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.
Minister Bertoncelj: »Ni treba biti plati zvona«
Minister za finance Andrej Bertoncelj se je na Janševo napoved odzval z izjavo, da ni treba biti plati zvona. Kot je dejal, je takšno tudi mnenje fiskalnega sveta. Ponovil je, da je proračun v danih razmerah optimalen. Kot je dodal v izjavi za medije ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta poudaril Bertoncelj, je takšno izjavo podal tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Spomnil je, da slovenski proračun izkazuje razmeroma visok presežek v višini 0,6 odstotka.
»Po dolgih letih, v katerih smo pridelali 24 milijard evrov primanjkljaja, imamo letos proračunski presežek. Po drugi strani aktivno zmanjšujemo javni dolg in smo pri tem celo najuspešnejša država v območju evra,« je ponovil. Dodal je, da ima Slovenija sicer rahel strukturni primanjkljaj, ki ga bo treba s strukturnimi ukrepi v naslednjem triletnem obdobju izboljšati, kar pa vlada tudi namerava. »Če imate presežek, zmanjšujete dolg ter izvajate strukturne ukrepe in reforme, zakaj bi bilo treba biti plat zvona,« je vprašal.
