Tiskane izdaje
Opozoril je na t. i. gluhi čas, ki je po njegovem prepričanju nastopil po osamosvojitvi, ko so nekateri dopovedovali, da slovenski simboli ne pomenijo ničesar, češ da je to nekaj predmodernega. »O tistih, ki mahajo s slovenskimi zastavami se je govorilo hudomušno. Takrat smo doživeli tudi, da najvišji predstavniki države ob dnevu državnosti na svojih domovih niso izobesili zastave in na takratnih proslavah ni bilo ničesar slovenskega.
Razložili so nam, da živimo v nekem modernem multikulturnem času, in da simboli niso več pomembni,« je povedal Janša in pristavil, da se kaj takega ni dogajalo pri drugih narodih, medtem »ko je bilo to pri nas nekaj časa zelo intenzivno«. Po njegovem prepričanju je bil to vrh ledene gore nekega poskusa, da se simboli nekega časa, v katerem je nastalo vrednostno središče slovenskega naroda, zanemari, da bi se ga nato pomaknilo za pol stoletja nazaj v čas, ki Slovencev ni združeval in so zato doživeli veliko tragedijo in zato ne more biti čas, iz katerega se črpa samozavest, enotnost in tudi sprava. Hkrati je opozoril na enotnost naroda v času slovenske pomladi, plebiscita, razglasitve samostojne države, njena obramba in mednarodno priznanje države Slovenije.
Brez zvezd in zvezdic ne gre
Janša je zbrani množici razodel, da je na evropski zastavi dvanajst rumenih zvezdic iz Marijinega kroga, ter da na tej zastavi ni ne rdeče zvezde in ne polmeseca, za kar si je govornik prislužil aplavz. Z besedami Bog živi nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, Bog živi Slovenijo, je Janša sklenil svoj govor in se nato vpisal v knjigo gostov Geometričnega središča Slovenije (Geoss).
Zbrane je nagovoril tudi Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO, ki je opozoril na srebrni jubilej naše države, ko smo iz naroda postali nacija. Po Hojsovem prepričanju je glavna naloga njihovega Združenja, da ponesejo slovensko zastavo na vsako hišo ob državnem prazniku.
»Zastava je kos blaga, če je ne nosiš v srcu«
Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore je blagoslovil zastavo in ob tej priložnosti opozoril, da je zastava le kos blaga, če je ne nosimo v srcu, ter da njen blagoslov ne služi umiranju, ampak življenju, ter se hkrati zavzel, da bi bilo »živeti pod to zastavo lepo«. Zbrane so nagovorili še litijski župan Franci Rokavec in dramski igralec Jernej Kuntner ter predsednik Heraldica Slovenica Jožef Lajevec. V zrak so spustili 300 balonov v barvah slovenske zastave.
Podžupan s SMS sporočili vabil na jedačo in pijačo
Društvu Heraldici Slovenici se je pri organizaciji tradicionalnega razvitja slovenske tribarvnice kot soorganizator prireditve tokrat prvikrat pridružilo tudi Združenje VSO, zaradi česar borčevska zveza na proslavi ni bila navzoča s svojimi prapori. Za bojkot so se odločili tudi v veteranskem policijskem Združenju Sever in tudi njihovih praporščakov ni bilo na spregled. Njihov predsednik Tomaž Čas za spletno Delo ni želel komentirati odločitve. Prireditve pa se je udeležil svetovalec predsednika Boruta Pahorja Boštjan Žekš.
Prireditev na Geossu je tokrat potekala že dvajseto leto zapored v spomin na 7. april leta 1848, ko je član dunajskega društva Slovenija Lovro Toman, v ljubljanski gostilni Pri Zlati zvezdi, prvič javno izobesil slovensko tribarvnico.
Tudi po zaslugi litijskega podžupana in pripadnika Združenja VSO Borisa Doblekarja se je danes na Geossu zbralo nekaj sto ljudi. Občinski funkcionar je namreč številnim pošiljal SMS sporočila, v katerih je ljudi vabil »na slovesnost leta«, na kateri bo »luštno, za pit, za jest, muska...«.
