Orban Janši na Facebooku: »Srečno, prijatelj moj«
Prihajajo prve čestitke Janezu Janši, ki ga je na glasovanju v DZ za mandatarja podprlo 52 poslancev.
Odpri galerijo
Janez Janša, predsednik SDS, med nadaljevanjem redne seje Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri so izvolili novega mandatarja za sestavo 14. vlade. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Predsednik SDS Janez Janša je v državnem zboru na tajnem glasovanju dobil mandat za sestavo nove vlade. Podprlo ga je 52 poslancev, 31 jih je glasovalo proti, ena glasovnica je bila neveljavna. Po izvolitvi je že prisegel kot novi predsednik vlade. Imenovanje ministrov nove vlade mora predlagati najpozneje v 15 dneh.
V nagovoru DZ se je zahvalil za zaupanje. Kot je dejal, se zavedajo, da so pred njimi pomembni izzivi, hkrati pa so prepričani, da so te izzive z odgovornim upravljanje z državo in povezovalno politiko sposobni premagati. »Danes je bil storjen prvi korak. Pričakujem, da bom lahko v relativno kratkem času pred ta visoki zbor prinesel tudi kandidatno listo za novo vlado,« je še dodal.
Glede na napovedi ga je podprlo 47 poslancev strank nove koalicije, torej vsi razen poslanca SMC Janija Möderndorferja, predvidoma sta ga podprla tudi poslanca narodnih skupnosti, trije glasovi pa so najverjetneje prišli iz poslanske skupine SNS. Poslanci SAB glasovnic niso prevzeli.
Janši se kot novemu mandatarju prekine mandat poslanca, Dejan Židan je že odstopil z mesta predsednika DZ.
Napoved svojega odstopa je že pred dnevi pospremil z oceno, da je korektno, da odstopi, saj je nastala neka druga politična večina, ki mora imeti svojega predsednika DZ. Tej novi koaliciji je danes v obrazložitvi svojega odstopa zaželel »modrosti pri sprejemanju odločitev v dobrobit Slovenije in vseh njenih ljudi«.
Ugotavljal je, da v letu in pol ni bi bilo mogoče narediti vsega želenega, med dosežki pa je izpostavil sprejetje zakona o državnem zboru in obnovo male parlamentarne dvorane. Poudaril je tudi pomen mednarodne dejavnost DZ in opomnil, da so mednarodni stiki še posebej pomembni sedaj, ko se Slovenija pripravlja na predsedovanje Svetu Evropske unije. Obžaloval je, da nekaterih stvari niso uspeli dokončati. Med njimi je izpostavil sprejem etičnega kodeksa.
Z Židanovim odstopom se je DZ že seznanil, do nastopa novega predsednika pa bo zakonodajni organ vodil njegov podpredsednik, poslanec DeSUS Branko Simonovič, ki se je Židanu med drugim zahvalil za sledenje poslovniku DZ in glajenje sporov.
Kdaj bo nova koalicija predlagala kandidata za predsednika DZ, še ni povsem jasno. To bi po nekaterih informacijah utegnil postati aktualni vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič, česar pa poslanec v današnji izjavi še ni želel razkriti. Najverjetneje bodo v SMC glede kandidatov za ministre in predsednika DZ odločali na izvršnem odboru stranke.
Nova priložnost, da poskusi oblikovati vladno koalicijo, se je SDS ponudila po odstopu Marjana Šarca, ki je od zadnjih državnozborskih volitev vodil manjšinsko vlado. Janši namreč po volitvah, na katerih je 3. junija 2018 SDS slavila kot relativna zmagovalka, ob strankarskem zavračanju sodelovanja to ni uspelo, tokrat pa so k pogovorom o sodelovanju poleg NSi pristopili tudi v SMC in DeSUS.
SDS, SMC, NSi in Desus, ki so prejšnji teden podpisale koalicijsko pogodbo, so že javno obljubljale dovolj glasov za Janševo izvolitev, s čimer mu je pripadel tretji premierski mandat. Za izvolitev novega mandatarja je bilo sicer potrebnih najmanj 46 glasov.
Tudi sestavo ministrske ekipe in imenovanje vlade je sodeč po ocenah nove koalicije realno pričakovati kmalu, morda sredi marca.
V zgodovini samostojne države je večina vladnih ekip mandat nastopila po državnozborskih volitvah, štiri pa so delo začele med mandatom državnega zbora. Tako bo tudi tokrat, ko bo vodenje vlade prevzel prvak SDS Janez Janša. STA objavlja kronologijo vlad, ki so mandat nastopile med mandatom DZ, in ne po volitvah.
14. maj 1992–25. januar 1993. Po izglasovani konstruktivni nezaupnici predsedniku prve slovenske vlade Lojzetu Peterletu je na predlog LDS predsednik vlade postal Janez Drnovšek. Vlada pod njegovim vodstvom je delovala le dobrega pol leta, saj so bile že decembra istega leta prve volitve v državni zbor.
7. junij 2000–30. november 2000. Ker DZ ni podprl predloga premiera Janeza Drnovška, naj izglasuje zaupnico njegovi vladi, je ta padla. Do vladne krize je sicer prišlo, ko sta se združili takrat koalicijska SLS in opozicijska SKD, saj je predsednik SKD Lojze Peterle to pogojeval z odhodom SLS iz vlade. Po aprilski nezaupnici vladi je takratna opozicija za novega premierja predlagala Andreja Bajuka. Njegova izvolitev je uspela v tretjem poskusu, ko je za potrditev potrebna le navadna večina. Bajukova vlada je opravljala naloge le pol leta do naslednjih rednih volitev.
19. december 2002–3. december 2004. Janez Drnovšek je približno na polovici mandata odstopil s položaja predsednika vlade, ker je bil izvoljen za predsednika države. Predsednik vlade je tako postal Anton Rop, prav tako iz vrst LDS. Ropova vlada je nato dokončala mandat, ki je trajal do rednih volitev decembra 2004.
10. februar 2012–20. marec 2013. Po razpadu vladne koalicije zaradi poročila protikorupcijske komisije, ki je predsednika SDS Janeza Janšo obremenilo kršitev protikorupcijske zakonodaje, je DZ izglasoval konstruktivno nezaupnico drugi Jaševi vladi in za mandatarko izvolil tedanjo vodjo Pozitivne Slovenije Alenko Bratušek. Njena vlada je delovala le dobro leto, saj je Bratuškova zaradi razkola v stranki odstopila, sledile so predčasne parlamentarne volitve.
V štirih vladah je bil minister za obrambo, z današnjo potrditvijo za mandatarja je tretjič postal predsednik vlade.
1990–1992
Maja 1990 je postal minister za obrambo v Demosovi vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala Slovenska vojska oziroma obrambni sistem, angažiran v osamosvojitveni vojni leta 1991.
1992–1993 in 1993–1994
Obrambni resor je vodil tudi v dveh vladah Janeza Drnovška, in sicer v letih 1992–1993 v 2. slovenski vladi in od 1993–1994 v 3. slovenski vladi.
Marca 1994 ga je na predlog Drnovška DZ razrešil, in sicer zaradi afere Depala vas. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ki je svoj mandat sicer končala leta 1997.
2000
Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi vladi Andreja Bajuka, ki je trajala le nekaj mesecev – od junija do novembra 2000.
2004–2008
Vlado, ki je v obdobju gospodarske rasti edina končala celoten mandat, je oblikoval s SLS, DeSUS in NSi. Kot premier je v prvi polovici leta 2008, ko je Slovenija predsedovala EU, vodil Evropski svet, Slovenija je v njegovem mandatu prevzela evro.
Nakup oklepnikov finske Patrie leta 2006 je Janši preinesel očitke o podkupninah pri 278 milijonov evrov vrednem poslu. Sojenje se je začelo jeseni 2011, tik pred prvimi predčasnimi volitvami v zgodovini Slovenije. Po sprva obsodilni sodbi, zaradi katere je moral leta 2014 v zapor, in njeni poznejši razveljavitvi, je primer leta 2015 zastaral.
2012–2013
Vlado je februarja 2012 sestavil kot predsednik na volitvah drugouvrščene SDS, po tistem, ko to ni uspelo predsedniku zmagovalne Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću. Koalicijo so sestavile stranke SDS, DLGV, SLS, NSi in DeSUS.
Vlada je zaradi krize uvedla vrsto nepriljubljenih varčevalnih ukrepov, nastal je zujf (zakon za uravnoteženje javnih financ). Vlada je zdržala zgolj dobro leto dni, saj so Janšo zaradi očitkov KPK o nepojasnjenem izvoru dela premoženja koalicijski partnerji z izjemo NSi zapustili.
V nagovoru DZ se je zahvalil za zaupanje. Kot je dejal, se zavedajo, da so pred njimi pomembni izzivi, hkrati pa so prepričani, da so te izzive z odgovornim upravljanje z državo in povezovalno politiko sposobni premagati. »Danes je bil storjen prvi korak. Pričakujem, da bom lahko v relativno kratkem času pred ta visoki zbor prinesel tudi kandidatno listo za novo vlado,« je še dodal.
Glede na napovedi ga je podprlo 47 poslancev strank nove koalicije, torej vsi razen poslanca SMC Janija Möderndorferja, predvidoma sta ga podprla tudi poslanca narodnih skupnosti, trije glasovi pa so najverjetneje prišli iz poslanske skupine SNS. Poslanci SAB glasovnic niso prevzeli.
Preberite tudi:Poslanci o Janši za mandatarja: 52 za, 31 proti
Med prvimi je Janezu Janši čestital madžarski premier Viktor Orban. Čestitko mu je izrekel tudi vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Manfred Weber.
»Čestitke Janezu Janši. Srečno, prijatelj moj,« je na Facebooku zapisal Orban. Njegova stranka Fidesz je, tako kot SDS, NSi in zunajparlamentarna SLS, članica EPP.
»Prepričani smo, da boste oblikovali močno proevropsko vlado za uspešno Slovenijo,« je na Twitterju zapisal Weber.
»Čestitke Janezu Janši. Srečno, prijatelj moj,« je na Facebooku zapisal Orban. Njegova stranka Fidesz je, tako kot SDS, NSi in zunajparlamentarna SLS, članica EPP.
»Prepričani smo, da boste oblikovali močno proevropsko vlado za uspešno Slovenijo,« je na Twitterju zapisal Weber.
Janši se kot novemu mandatarju prekine mandat poslanca, Dejan Židan je že odstopil z mesta predsednika DZ.
Napoved svojega odstopa je že pred dnevi pospremil z oceno, da je korektno, da odstopi, saj je nastala neka druga politična večina, ki mora imeti svojega predsednika DZ. Tej novi koaliciji je danes v obrazložitvi svojega odstopa zaželel »modrosti pri sprejemanju odločitev v dobrobit Slovenije in vseh njenih ljudi«.
Janez Janša je zaprisegel kot novi predsednik vlade. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ugotavljal je, da v letu in pol ni bi bilo mogoče narediti vsega želenega, med dosežki pa je izpostavil sprejetje zakona o državnem zboru in obnovo male parlamentarne dvorane. Poudaril je tudi pomen mednarodne dejavnost DZ in opomnil, da so mednarodni stiki še posebej pomembni sedaj, ko se Slovenija pripravlja na predsedovanje Svetu Evropske unije. Obžaloval je, da nekaterih stvari niso uspeli dokončati. Med njimi je izpostavil sprejem etičnega kodeksa.
Z Židanovim odstopom se je DZ že seznanil, do nastopa novega predsednika pa bo zakonodajni organ vodil njegov podpredsednik, poslanec DeSUS Branko Simonovič, ki se je Židanu med drugim zahvalil za sledenje poslovniku DZ in glajenje sporov.
V SMC o novem predsedniku DZ najverjetneje na izvršnem odboru stranke
Kdaj bo nova koalicija predlagala kandidata za predsednika DZ, še ni povsem jasno. To bi po nekaterih informacijah utegnil postati aktualni vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič, česar pa poslanec v današnji izjavi še ni želel razkriti. Najverjetneje bodo v SMC glede kandidatov za ministre in predsednika DZ odločali na izvršnem odboru stranke.
Nova priložnost, da poskusi oblikovati vladno koalicijo, se je SDS ponudila po odstopu Marjana Šarca, ki je od zadnjih državnozborskih volitev vodil manjšinsko vlado. Janši namreč po volitvah, na katerih je 3. junija 2018 SDS slavila kot relativna zmagovalka, ob strankarskem zavračanju sodelovanja to ni uspelo, tokrat pa so k pogovorom o sodelovanju poleg NSi pristopili tudi v SMC in DeSUS.
Presenečenja ni bilo
SDS, SMC, NSi in Desus, ki so prejšnji teden podpisale koalicijsko pogodbo, so že javno obljubljale dovolj glasov za Janševo izvolitev, s čimer mu je pripadel tretji premierski mandat. Za izvolitev novega mandatarja je bilo sicer potrebnih najmanj 46 glasov.
Tudi sestavo ministrske ekipe in imenovanje vlade je sodeč po ocenah nove koalicije realno pričakovati kmalu, morda sredi marca.
Janševa vlada peta, ki mandata ne bo nastopila po volitvah
V zgodovini samostojne države je večina vladnih ekip mandat nastopila po državnozborskih volitvah, štiri pa so delo začele med mandatom državnega zbora. Tako bo tudi tokrat, ko bo vodenje vlade prevzel prvak SDS Janez Janša. STA objavlja kronologijo vlad, ki so mandat nastopile med mandatom DZ, in ne po volitvah.
14. maj 1992–25. januar 1993. Po izglasovani konstruktivni nezaupnici predsedniku prve slovenske vlade Lojzetu Peterletu je na predlog LDS predsednik vlade postal Janez Drnovšek. Vlada pod njegovim vodstvom je delovala le dobrega pol leta, saj so bile že decembra istega leta prve volitve v državni zbor.
7. junij 2000–30. november 2000. Ker DZ ni podprl predloga premiera Janeza Drnovška, naj izglasuje zaupnico njegovi vladi, je ta padla. Do vladne krize je sicer prišlo, ko sta se združili takrat koalicijska SLS in opozicijska SKD, saj je predsednik SKD Lojze Peterle to pogojeval z odhodom SLS iz vlade. Po aprilski nezaupnici vladi je takratna opozicija za novega premierja predlagala Andreja Bajuka. Njegova izvolitev je uspela v tretjem poskusu, ko je za potrditev potrebna le navadna večina. Bajukova vlada je opravljala naloge le pol leta do naslednjih rednih volitev.
19. december 2002–3. december 2004. Janez Drnovšek je približno na polovici mandata odstopil s položaja predsednika vlade, ker je bil izvoljen za predsednika države. Predsednik vlade je tako postal Anton Rop, prav tako iz vrst LDS. Ropova vlada je nato dokončala mandat, ki je trajal do rednih volitev decembra 2004.
10. februar 2012–20. marec 2013. Po razpadu vladne koalicije zaradi poročila protikorupcijske komisije, ki je predsednika SDS Janeza Janšo obremenilo kršitev protikorupcijske zakonodaje, je DZ izglasoval konstruktivno nezaupnico drugi Jaševi vladi in za mandatarko izvolil tedanjo vodjo Pozitivne Slovenije Alenko Bratušek. Njena vlada je delovala le dobro leto, saj je Bratuškova zaradi razkola v stranki odstopila, sledile so predčasne parlamentarne volitve.
Doslej vodil dve vladi, sedel pa v šestih
V štirih vladah je bil minister za obrambo, z današnjo potrditvijo za mandatarja je tretjič postal predsednik vlade.
1990–1992
Maja 1990 je postal minister za obrambo v Demosovi vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala Slovenska vojska oziroma obrambni sistem, angažiran v osamosvojitveni vojni leta 1991.
1992–1993 in 1993–1994
Obrambni resor je vodil tudi v dveh vladah Janeza Drnovška, in sicer v letih 1992–1993 v 2. slovenski vladi in od 1993–1994 v 3. slovenski vladi.
Marca 1994 ga je na predlog Drnovška DZ razrešil, in sicer zaradi afere Depala vas. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ki je svoj mandat sicer končala leta 1997.
2000
Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi vladi Andreja Bajuka, ki je trajala le nekaj mesecev – od junija do novembra 2000.
Prvaki SDS, SMC, NSi in DeSUS so koalicijsko pogodbo podpisali približno mesec dni po Šarčevem odstopu, prejšnji torek, dan zatem pa je predsednik republike Borut Pahor državnemu zboru Janšo predlagal za novega predsednika vlade. FOTO: Jure Makovec/Afp
2004–2008
Vlado, ki je v obdobju gospodarske rasti edina končala celoten mandat, je oblikoval s SLS, DeSUS in NSi. Kot premier je v prvi polovici leta 2008, ko je Slovenija predsedovala EU, vodil Evropski svet, Slovenija je v njegovem mandatu prevzela evro.
Nakup oklepnikov finske Patrie leta 2006 je Janši preinesel očitke o podkupninah pri 278 milijonov evrov vrednem poslu. Sojenje se je začelo jeseni 2011, tik pred prvimi predčasnimi volitvami v zgodovini Slovenije. Po sprva obsodilni sodbi, zaradi katere je moral leta 2014 v zapor, in njeni poznejši razveljavitvi, je primer leta 2015 zastaral.
2012–2013
Vlado je februarja 2012 sestavil kot predsednik na volitvah drugouvrščene SDS, po tistem, ko to ni uspelo predsedniku zmagovalne Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću. Koalicijo so sestavile stranke SDS, DLGV, SLS, NSi in DeSUS.
Vlada je zaradi krize uvedla vrsto nepriljubljenih varčevalnih ukrepov, nastal je zujf (zakon za uravnoteženje javnih financ). Vlada je zdržala zgolj dobro leto dni, saj so Janšo zaradi očitkov KPK o nepojasnjenem izvoru dela premoženja koalicijski partnerji z izjemo NSi zapustili.
