Pri inštitutu Frana Ramovša ZRC SAZU so kritični do izvajanja nadzora nad kršitvami. Večjezičnost je dobrodošla, a ne na račun materinščine.

Galerija
Problematična niso le poimenovanja trgovin, gostinskih obratov in tako dalje, ampak tudi drugi napisi. »Ker se kršitve ne sankcionirajo, so normalizirane in jih je vsak dan več,« pravi Kozma Ahačič. FOTO: Leon Vidic/Delo
Pozornega opazovalca že kratek sprehod po središču prestolnice – pa ne le te – krepko zbode v oči: vse bolj prevladujejo poimenovanja in napisi v tujih jezikih, zlasti v angleščini. Medtem je prejšnji mesec na drugi strani mesta na Slovenskem knjižnem sejmu potekala razprava o zanemarjanju branja v slovenščini na račun angleščine, zlasti pri mladih. Zakaj je ta tako mamljiva in kaj to pomeni za (javno) rabo slovenskega jezika? Kako je ta regulirana in za kaj si prizadeva ministrstvo za kulturo?
Državni zbor je aprila lani soglasno potrdil predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o javni rabi slovenščine, ki je zaščito jezika razširil v digitalno okolje ter s tem postal prva večja zakonodajna sprememba na tem področju po več kot dvajsetih letih. Na ministrstvu za kulturo, kjer so ...
Komentarji