Javni razpis, namenjen zaprtemu krogu?
Težko se je izogniti sumu, da je prijava Hiše eksperimentov »pokvarila« scenarij pri razpisu za Mrežo centrov raziskovalnih umetnosti in kulture
Odpri galerijo
V Hiši eksperimentov so pripravljeni vložiti tožbo. Foto Leon Vidic
»Vtis imam, da je bil ta javni razpis namenjen zaprtemu krogu.« Tako Miha Kos, direktor ljubljanske Hiše eksperimentov, ocenjuje razpis ministrstva za kulturo za Mrežo centrov raziskovalne umetnosti in kulture. Po njegovem mnenju je bila objava razpisa 21. decembra 2018 bolj ali manj formalnost, vsaj dva potencialna prijavitelja sta imela verjetno prijavi že v veliki meri pripravljeni, scenarij vnaprej načrtovanega razpleta razpisa, vrednega devet milijonov evrov, pa je s svojo prijavo »pokvarila« prav Hiša eksperimentov.
To dokazuje že njihova preverba na ministrstvu za kulturo, ali so sploh kvalificirani za prijavo. Ustanova Hiša eksperimentov je zasebna neprofitna institucija, ki ima v ustanovitvenem aktu navedeno kulturno dejavnost, medtem ko razpis zahteva, da gre za društvo ali javni oziroma zasebni zavod na področju kulture. Iz pristojnih služb ministrstva pa so dobili nenavadno »pojasnilo«, da bodo »morali sami presoditi, ali pogoje izpolnjujejo ali ne, ter se temu primerno odločiti za prijavo na razpis ali ne«. Odločili so se za vložitev prijave, vendar so se ob zbiranju vse potrebne dokumentacije srečali s skoraj nepremostljivimi zapleti, glede na zgolj dvomesečni rok pa je bilo vsa potrdila tako rekoč nemogoče priskrbeti.
To še zlasti velja za izjavo o izpolnjevanju razpisnih pogojev glede prekrškovne evidence v povezavi s plačilom za delo, ki jo mora prijavitelj zagotoviti tudi za vse konzorcijske in druge partnerje pri projektu. Po neuspešnih zahtevah in prošnjah na finančni upravi, zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ministrstvu za delo, ministrstvu za pravosodje, ministrstvu za notranje zadeve, inšpektoratu za delo ... so nazadnje prejeli pojasnilo, da lahko naročnik razpisa, torej ministrstvo za kulturo, podatke samo pridobi prek informacijskega sistema e-Dosje. Pri tem je po mnenju Kosa zanimivo, da je edino Zavodu Kersnikova ta potrdila uspelo pridobiti, pri čemer obstaja utemeljen sum, da jim je pri tem asistiralo kar ministrstvo za kulturo.
Zapletlo se je tudi pri zbiranju druge dokumentacije za samo Hišo eksperimentov in predvsem za njihove partnerje pri projektu. Vzrok je po Kosovih besedah v tem, da uradne institucije pač potrebujejo določen čas za izvedbo postopkov, zato nekatera potrdila še niso bila izdana. Pri tem opozarja, da so imeli sami neizmerno veliko dela z urejanjem papirologije, pa čeprav imajo le deset konzorcijskih in drugih partnerjev, medtem ko naj bi jih imel drugi prijavitelj, Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, kar okoli petdeset, tretji, Zavod Kersnikova, pa celo več kot sto.
Kosu se zdi takšna razpršitev sredstev ne glede na relevantnost in kakovost programov povsem neprimerna. Po njegovem mnenju gre za množično priključitev h konzorciju, ker je pač na voljo devet milijonov evrov, kako bo potekalo delo in predvsem kakšni bodo končni rezultati, pa je očitno bolj postranskega pomena. Ponudbo Zorana Pozniča, dosedanjega direktorja Delavskega doma Trbovlje in od ponedeljka novega ministra za kulturo, da se lahko Hiša eksperimentov pridruži njihovemu konzorciju, je Kos označil za nespodobno, saj to ne more biti praksa pri korektno izvedenem javnem razpisu. Prav tako se mu zdi neodgovorno ministrovo zagotovilo, da se bo izločil iz vseh postopkov odločanja, saj bo imelo končno besedo ministrstvo, ki ga zdaj vodi.
Sicer pa trenutno niti ne vedo, kakšna bo usoda njihove prijave; po neuradnih informacijah je komisija ugotovila, da vlogi Hiše eksperimentov in Delavskega doma Trbovlje nista popolni, zato ju morajo prijavitelji dopolniti, vendar doslej niso prejeli še nobenega uradnega dopisa ministrstva. Vsekakor nameravajo vztrajati pri korektnosti izvedbe postopkov razpisa, če bo treba, pa so pripravljeni poseči tudi po pravnih sredstvih oziroma vložiti tožbo.
V Delavskem domu Trbovlje menijo, da potencialni prijavitelji, ki niso bili že pred objavo razpisa seznanjeni z njegovimi pogoji, niso bili v podrejenem položaju, saj »je razpis namenjen organizacijam, ki se s tovrstno dejavnostjo že aktivno ukvarjajo in jim je področje, ki ga pokriva razpis, dovolj znano«. Ne želijo niti predstaviti števila in imen partnerjev v njihovem konzorciju, ki sodi na območje vzhodne kohezije (zanjo so edini prijavitelj), saj v času trajanja postopkov »teh informacij ni primerno dajati v javnost«. Kar zadeva domnevno izjemno veliko število partnerjev, se jim to ne zdi sporno, saj naj bi bil namen razpisa prav v tem, da se »čim več institucij in raziskovalcev s tega področja poveže in doseže preboj na področju povezovanja umetnosti, znanosti in gospodarstva«.
V Zavodu Kersnikova (tako kot Hiša eksperimentov je prijavitelj za zahodno kohezijo) na vprašanja (še) niso odgovorili, na ministrstvu za kulturo pa so z odgovori skopi. Kot pravijo, Zavodu Kersnikova niso pomagali pri zbiranju dokumentacije, kar zadeva število in imena konzorcijskih partnerjev posameznih prijaviteljev, pa ta za zdaj »niso informacija javnega značaja«.
To dokazuje že njihova preverba na ministrstvu za kulturo, ali so sploh kvalificirani za prijavo. Ustanova Hiša eksperimentov je zasebna neprofitna institucija, ki ima v ustanovitvenem aktu navedeno kulturno dejavnost, medtem ko razpis zahteva, da gre za društvo ali javni oziroma zasebni zavod na področju kulture. Iz pristojnih služb ministrstva pa so dobili nenavadno »pojasnilo«, da bodo »morali sami presoditi, ali pogoje izpolnjujejo ali ne, ter se temu primerno odločiti za prijavo na razpis ali ne«. Odločili so se za vložitev prijave, vendar so se ob zbiranju vse potrebne dokumentacije srečali s skoraj nepremostljivimi zapleti, glede na zgolj dvomesečni rok pa je bilo vsa potrdila tako rekoč nemogoče priskrbeti.
To še zlasti velja za izjavo o izpolnjevanju razpisnih pogojev glede prekrškovne evidence v povezavi s plačilom za delo, ki jo mora prijavitelj zagotoviti tudi za vse konzorcijske in druge partnerje pri projektu. Po neuspešnih zahtevah in prošnjah na finančni upravi, zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ministrstvu za delo, ministrstvu za pravosodje, ministrstvu za notranje zadeve, inšpektoratu za delo ... so nazadnje prejeli pojasnilo, da lahko naročnik razpisa, torej ministrstvo za kulturo, podatke samo pridobi prek informacijskega sistema e-Dosje. Pri tem je po mnenju Kosa zanimivo, da je edino Zavodu Kersnikova ta potrdila uspelo pridobiti, pri čemer obstaja utemeljen sum, da jim je pri tem asistiralo kar ministrstvo za kulturo.
Zapletlo se je tudi pri zbiranju druge dokumentacije za samo Hišo eksperimentov in predvsem za njihove partnerje pri projektu. Vzrok je po Kosovih besedah v tem, da uradne institucije pač potrebujejo določen čas za izvedbo postopkov, zato nekatera potrdila še niso bila izdana. Pri tem opozarja, da so imeli sami neizmerno veliko dela z urejanjem papirologije, pa čeprav imajo le deset konzorcijskih in drugih partnerjev, medtem ko naj bi jih imel drugi prijavitelj, Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, kar okoli petdeset, tretji, Zavod Kersnikova, pa celo več kot sto.
Kosu se zdi takšna razpršitev sredstev ne glede na relevantnost in kakovost programov povsem neprimerna. Po njegovem mnenju gre za množično priključitev h konzorciju, ker je pač na voljo devet milijonov evrov, kako bo potekalo delo in predvsem kakšni bodo končni rezultati, pa je očitno bolj postranskega pomena. Ponudbo Zorana Pozniča, dosedanjega direktorja Delavskega doma Trbovlje in od ponedeljka novega ministra za kulturo, da se lahko Hiša eksperimentov pridruži njihovemu konzorciju, je Kos označil za nespodobno, saj to ne more biti praksa pri korektno izvedenem javnem razpisu. Prav tako se mu zdi neodgovorno ministrovo zagotovilo, da se bo izločil iz vseh postopkov odločanja, saj bo imelo končno besedo ministrstvo, ki ga zdaj vodi.
Sicer pa trenutno niti ne vedo, kakšna bo usoda njihove prijave; po neuradnih informacijah je komisija ugotovila, da vlogi Hiše eksperimentov in Delavskega doma Trbovlje nista popolni, zato ju morajo prijavitelji dopolniti, vendar doslej niso prejeli še nobenega uradnega dopisa ministrstva. Vsekakor nameravajo vztrajati pri korektnosti izvedbe postopkov razpisa, če bo treba, pa so pripravljeni poseči tudi po pravnih sredstvih oziroma vložiti tožbo.
V Delavskem domu Trbovlje menijo, da potencialni prijavitelji, ki niso bili že pred objavo razpisa seznanjeni z njegovimi pogoji, niso bili v podrejenem položaju, saj »je razpis namenjen organizacijam, ki se s tovrstno dejavnostjo že aktivno ukvarjajo in jim je področje, ki ga pokriva razpis, dovolj znano«. Ne želijo niti predstaviti števila in imen partnerjev v njihovem konzorciju, ki sodi na območje vzhodne kohezije (zanjo so edini prijavitelj), saj v času trajanja postopkov »teh informacij ni primerno dajati v javnost«. Kar zadeva domnevno izjemno veliko število partnerjev, se jim to ne zdi sporno, saj naj bi bil namen razpisa prav v tem, da se »čim več institucij in raziskovalcev s tega področja poveže in doseže preboj na področju povezovanja umetnosti, znanosti in gospodarstva«.
V Zavodu Kersnikova (tako kot Hiša eksperimentov je prijavitelj za zahodno kohezijo) na vprašanja (še) niso odgovorili, na ministrstvu za kulturo pa so z odgovori skopi. Kot pravijo, Zavodu Kersnikova niso pomagali pri zbiranju dokumentacije, kar zadeva število in imena konzorcijskih partnerjev posameznih prijaviteljev, pa ta za zdaj »niso informacija javnega značaja«.
