Javno mnenje v letu 2010

Ljubljana – Agencija Delo Stik že leta za uredništvo Dela vsak mesec opravi javnomnenjsko anketo, v kateri sodelujoče sprašuje, katero politično stranko bi volili ter kako ocenjujejo delo vlade in parlamenta. Ob koncu leta 2010 so pripravili letni pregled izidov teh anket v letošnjem letu. Izide prikazujemo v priloženih grafih.

Stranke: SDS vse leto vodi

Med strankami je bila vse leto na prvem mestu vodilna opozicijska SDS, Slovenska demokratska stranka. Leto je začela s petino glasov anketirancev (20,1 odstotka januarja), do konca leta pa se je njen delež dvignil na četrtino glasov (24,9 odstotka decembra) - ob razumljivih odstopanjih navzdol, zlasti v prvih mesecih. Prvenstvo SDS kljub temu, da je opozicijska stranka, ni bilo ravno presenečenje, saj se je na prvo mesto povzpela že junija lani. Takrat je prvič v tem vladnem mandatu prehitela vodilno vladno stranko SD in odtlej je ves čas na prvem mestu.

SD, Socialni demokrati, so v Delovih anketah leto preživeli na drugem mestu. Januarja je tej stranki svoj glas namenilo 17,2 odstotka anketirancev, decembra malenkost manj, 16,7 odstotka. A tudi deleži glasov za to stranko so čez leto precej nihali.

Za kratek čas v začetku leta se je že zdelo, da se jim podpora popravlja. Marca je bil njihov delež enak deležu konkurenčne SDS (obe stranki sta v anketi dobili po 17,5 odstotka glasov), toda že naslednji mesec, aprila, je sledil strm padec SD in hkrati precejšen vzpon SDS. To je bil čas, ko so se vrstile ministrske menjave, afera z bulmastifi pa se je iztekla v interpelacijo zoper ministrico Katarino Kresal. Tudi vlada je takrat dosegla izredno slabo oceno za svoje delo. Razlika med dvema vodilnima strankama, SDS in SD, je bila prav aprila največja letos. Maja se je že vrnila na običajno, bistveno nižjo raven. Junija sta se stranki precej približali; to je bil čas referenduma o arbitražnem sporazumu. Julija se je razlika med njima spet začela večati, a sta bili oktobra znova skupaj; takrat so bile lokalne volitve. Do konca leta je SD vnovič zdrsnila navzdol, SDS pa se je povzpela na najvišjo raven v zadnjem času.

Desus: z obrobja proti vrhu

Presenečenje leta je Desus. Sprva ni še nič kazalo, da lahko postane ena najpomembnejših političnih strank v državi. Januarja se je za to stranko kot svojo volilno izbiro izreklo 3,2 odstotka vprašanih, kar je bil celo eden boljših dosežkov v primerjavi s tem, koliko je dobila prejšnja leta. Toda marca je njen delež začel naraščati, pospešek pa je ta rast dobila septembra in oktobra je Desus dobil največ glasov anketirancev v zgodovini, 13,6 odstotka. Leto je končal z 12,9-odstotnim deležem.
Primerjava z rezultati drugih strank pokaže, da je Desus sprva pridobival glasove, ko jih je izgubljala SD, kasneje pa tudi na račun SDS. A povsem neposredna ta povezava ni. K vzponu stranke je brez dvoma največ prispevala rast priljubljenosti njenega predsednika Karla Erjavca.

Zares: z obrobja proti dnu

Nasprotna pa je zgodba stranke Zares. Ta je s 4,9-odstotnim deležem leto začela na petem mestu, kar je bil v primerjavi z izidi leta 2009 za to stranko čisto soliden rezultat, na približno tej ravni pa je ostala vse do oktobra. Toda zadnja dva meseca je šlo hitro navzdol. Leto je končala z 2,2 odstotka glasov na zadnjem mestu med parlamentarnimi strankami.

V grafu smo zaradi preglednosti prikazali gibanje deležev za samo štiri stranke. Še nekaj opomb o preostalih. Za SNS je značilno precejšnje nihanje iz meseca v mesec, od 8,4 odstotka marca in novembra do 4 odstotke decembra. Delež glasov za LDS se je vse leto gibal med 5,5 in 6,9 odstotka, razen marca in decembra, ko je upadel na 4,1 odstotka. SLS je letos nekoliko boljša kot lani, v drugi polovici leta je njen delež občasno presegal 5 odstotkov. Tudi neparlamentarna (a zastopana v evropskem parlamentu) Nova Slovenija, NSi, je svoj delež popravila v drugi polovici leta. Začela je z 1,9 odstotka januarja in končala s 3,2 odstotka decembra, vmes pa je avgusta dosegla že 4,8 odstotka.

Parlament in vlada: negativno

Sodelujoči v anketi vsak mesec ocenijo delo vlade in parlamenta z lestvico od 1 do 5 (zelo negativno, negativno, srednje, pozitivno, zelo pozitivno). Iz tega se izračuna srednja ocena, ki je za delo vlade januarja znašala 2,75, decembra pa le še 2,24, kar je najmanj doslej.

V grafu je prikazano razmerje med negativnimi ocenami (seštevek ocene negativno in zelo negativno) ter pozitivnimi ocenami (seštevek ocene pozitivno in zelo pozitivno). Pokaže se, da je bilo negativnih ocen vse leto več kot polovica (le januarja 49,4 odstotka in junija 49,7 odstotka). Prvi vrh so negativne ocene dosegle aprila (vladna kriza), upadle do junija (arbitražni sporazum), spet narasle in upadle do oktobra (lokalne volitve) ter znova narasle do rekordnih decembrskih 69,3 odstotka.
Parlament je za svoje delo vse leto brez izjeme dobival več kot polovico negativnih ocen. Gibanje je podobno kot pri ocenah vlade, le da so skoki in padci manj izraziti. Navadno anketiranci parlament ocenijo slabše kot vlado.

Srednja ocena za delo parlamenta je bila (tako kot za vlado) najvišja januarja, ko je znašala 2,65, in najnižja decembra: 2,39.