S sedmimi leti že na medicinski fakulteti

Je bilo ime ameriškega zdravnika zlorabljeno?
Fotografija: Zdravnik Agarwal in mnogo izkušenejši kardiolog Aggarwal. Prvemu so izdali dovoljenje za začasno delo v Sloveniji z življenjepisom drugega.
Odpri galerijo
Zdravnik Agarwal in mnogo izkušenejši kardiolog Aggarwal. Prvemu so izdali dovoljenje za začasno delo v Sloveniji z življenjepisom drugega.

Ljubljana – Agarwal in Aggarwal sta priimka dveh ameriških zdravnikov. Prvemu so na slovenskem ministrstvu za zdravje izdali dovoljenje za delo, ki vsebuje življenjepis drugega. Nastala naj bi nenamerna, a nedopustna napaka.

Agarwal je poleti na povabilo Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) delal v ljubljanskem kliničnem centru. Pozneje so mu na podlagi potrdila o dobrem imenu, ki ga je imel od delodajalca iz Houstona, in življenjepisa s podatki Aggarwala (ta dela v Mississippiju), izdali dovoljenje za delo. Temu, da je bil Agarwal po življenjepisu sodeč star le sedem let, ko se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Odesi, niso namenjali pozornosti. Pozneje je bila zmota odkrita: po nekaj dneh so izdali novo dovoljenje z ustreznimi podatki, a senca dvoma je ostala.
 

Pogubna naglica


Sosledje dogodkov kaže, da se je z začetkom delovanja NIOSB tako mudilo, da je zmanjkalo časa za preverjanje osnovnih, a pomembnih dejstev, na katerih se gradi zaupanje v delovanje zdravstvenega sistema. Vlogo za izdajo dovoljenja za začasno opravljanje zdravniške službe za pet tujih zdravnikov so pripravili na NIOSB in jo 18. julija posredovali na ministrstvo. V vlogi sta bili navedeni tudi imeni obeh omenjenih zdravnikov, kar bi lahko pojasnilo zamenjavo življenjepisov. Pri tem pa je treba vedeti, da se je kardiolog Aggarwal na vlogi znašel, čeprav od NIOSB nikoli ni prejel formalnega povabila.

Branko Dobnikar, vršilec dolžnosti direktorja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), včeraj še ni odgovoril na vprašanje, kdaj je zdravnik Avichal Aggarwal privolil, da bo sodeloval z NIOSB. Za Delo je namreč zdravnik iz Amerike zanikal, da bi dobil uradno vabilo za začasno delo na slovenskem inštitutu. Na vprašanji, ali se je o sodelovanju morda pogovarjal neuradno in ali pozna kirurga Igorja Gregoriča, ki dela v Houstonu, je Annie Oeth, tiskovna predstavnica univerzitetne bolnišnice v Mississippiju, odgovorila: »Preverila sem pri dr. Aggarwalu. Ne pozna dr. Gregoriča.«

Zaradi opisanega je zelo nenavadno, da se je njegovo ime znašlo na vlogi za izdajo začasnega dovoljenja za opravljanje zdravniške službe, ki jo je NIOSB posredoval ministrstvu za zdravje. Obstaja možnost, da so Aggarwala na vlogo dodali naknadno. Tako bi namreč najlažje pojasnili, zakaj so njegov življenjepis uporabili pri izdaji dovoljenja za drugega zdravnika s skoraj identičnim priimkom, in sicer precej manj izkušenega Arpita Kumarja Agarwala, ki je poleti na povabilo inštituta delal v ljubljanskem kliničnem centru. Dejali bi, da so bili dogovorjeni z obema zdravnikoma in so v naglici urejanja papirjev za gostujoče zdravnike pomotoma zamešali papirje. Ampak, kot smo zapisali, je to le ena možnost, ki bi jo morali preveriti za to odgovorni.

Minister Samo Fakin bi moral odrediti sistemski nadzor. FOTO: Leon Vidic
Minister Samo Fakin bi moral odrediti sistemski nadzor. FOTO: Leon Vidic

 

Čas za sistemski nadzor


Morda bi odgovore na nenavadne dogodke dobili že s sistemskim nadzorom nad NIOSB in otroškim kardiokirurškim programom. K njegovi izvedbi je ministra za zdravje Sama Fakina pozvala tudi Zdravniška zbornica Slovenije, a se ta glede tega še ni odločil.

Odločil se ni še niti, kaj bi z NIOSB. Da bi se o tem, ali ga res potrebujemo in v kakšni obliki, sploh lahko prav odločil, bi potreboval temeljit nadzor. Za prihodnji teden je minister sicer sklical sestanek z NIOSB in ljubljanskim kliničnim centrom, za katerega je bil inštitut od prvega dne tujek. Zbližanja stališč zato verjetno ne bo.

Minister Fakin je na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo, ki je bila 16. novembra, dejal, da se ponuja logična rešitev, da program otroške kardiokirurgije ostane znotraj ljubljanskega kliničnega centra, kjer so se po njegovih besedah v zadnjih mesecih razmere stabilizirale in kjer je kritična masa medicinske stroke, opreme in prostorov. Včeraj je dejal, da je bila ustanovitev inštituta morda tista spodbuda, ki so jo zaposleni v kliničnem centru potrebovali, da premislijo in naredijo nov projekt in nov program: »Z nekim novim inštitutom bi bilo v tem trenutku preprosto preveč zapletov in preveč bi nas stalo.«

Zdravnik Andrej Robida je že na nekatere nepravilnosti, ki so jih strokovnjaki NIOSB opazili pri obravnavi otrok v programu srčne kirurgije UKC-ja Ljubljana. FOTO: Mavric Pivk
Zdravnik Andrej Robida je že na nekatere nepravilnosti, ki so jih strokovnjaki NIOSB opazili pri obravnavi otrok v programu srčne kirurgije UKC-ja Ljubljana. FOTO: Mavric Pivk


Gregorič je povedal, da v kontekstu, kot ga navaja minister za zdravje, vloge NIOSB in svoje vloge ne vidi več. Odstopil je kot predsednik sveta zavoda inštituta. Sledil mu je član sveta Andrej Robida, odstopno izjavo ima pripravljeno tudi v. d. direktorja inštituta Dobnikar. Z vzroki za svojo odločitev bo Gregorič seznanil koordinacijo zdravniških organizacij, ki se bo sestala na njegovo prošnjo prihodnji teden. Po odstopih Gregoriča in Robide v svetu inštituta ostajata še dve članici.

Milena Zupanič
Milena Zupanič

Preberite še:

Komentarji: