Je Hrvaška sploh lahko komu zgled in v čem?

Ljubljana – Hrvaška je »izredna zgodba o uspehu, lahko je vzor drugim državam«, je ob torkovem obisku v Zagrebu dejala Ursula von der Leyen. Pogledali smo nekaj kazalnikov, ki kažejo, kakšno je življenje v državah, ki jih je ta teden obiskala nova predsednica evropske komisije, in kaj kažejo primerjave s Slovenijo.

Besede novoizvoljene prve dame evropske komisije so votle in ne temeljijo na realnih dejstvih. Prebivalci Hrvaške imajo namreč zelo nizko kupno moč, nižjo od njih imajo v EU le še Bolgari in Romuni. Po kupni moči je sosednja Hrvaška, ki ima resda čudovito obalo, ob kateri si oddih vsako poletje privošči tudi množica naših državljanov, na 26. mestu. Slovenija je na lestvici življenjskega standarda uvrščena deset mest više, na 16. mesto. Italijani in Španci, ki jih je von der Leynova obiskala po torkovem obisku Banskih dvorov, so na 12. oziroma 13. mestu, torej tri oziroma štiri mesta više od naše države.



Tudi demografski podatki ne govorijo v prid Hrvaški oziroma ne potrjujejo ocen Ursule von der Leyen. V državi se namreč zmanjšuje število prebivalstva, ljudje se izseljujejo in iščejo boljšo prihodnost drugje. Trend upadanja prebivalstva se na Hrvaškem vleče že več kot desetletje – v recesijskem letu 2014 se je njihovo število zmanjšalo za več kot 21.000, v konjunkturnem letu 2017 pa se jih je odselilo več kot 48.000. Konec recesije v Evropi torej ni ustavil zmanjševanja števila prebivalcev Hrvaške, enako je v Italiji, kjer se je Ursula von der Leyen mudila včeraj. Svojo državo zapuščajo še naprej, kažejo najnovejši podatki Eurostata, medtem ko je v Sloveniji, kjer je število prebivalcev raslo tudi v časih krize, ta trend nasproten, saj se število prebivalcev veča. Enako velja za Španijo.



Stopnja brezposelnosti na Hrvaškem se je sicer znižala, a podatki Eurostata kažejo, da je brezposelnost le v Sloveniji nižja od povprečja EU, medtem ko je na Hrvaškem, v Španiji in Italiji višja.
 

Hrvaški paradoks

Hrvaška je leta 2013 v EU vstopila kot tretja najrevnejša članica. »Postala je edina država, ki po vstopu v EU ni razvojno napredovala. Po kriteriju BDP na prebivalca in po kupni moči jo je lani dohitela celo Romunija. Iz lanske raziskave Centra za rast in razvoj Univerze v Groeningenu izhaja, da je Hrvaška edina v EU, ki ji BDP v zadnjih treh desetletjih ni narasel za vsaj deset odstotkov. Med novimi članicami EU je hrvaški BDP zrasel za 6,5 odstotka, slovenski za 48 odstotkov, češki za 58 odstotkov, poljski in slovaški pa za več kot 100 odstotkov. Hrvaški BDP na prebivalca je bil ob osamosvojitvi le rahlo nižji od slovenskega, danes pa je slovenski dvakrat višji od hrvaškega. V zadnjih petih letih je Slovenija odlično izkoristila obdobje evropske rasti, in to predvsem zaradi rekordne rasti industrijskega izvoza – s povprečjem nad štirimi odstotki na leto je bila redno med prvimi petimi najuspešnejšimi gospodarstvi EU. Zadnji dve leti pa je bila celo na prvem mestu v EU kot država, ki je najbolj znižala svoj javni dolg (s 83 odstotkov BDP leta 2016 na sedanjih 66 odstotkov), dosegla je 4,4-odstotno brezposelnost (deveto najnižjo v EU) in rekordno zvišala zaposlenost,« analizira dolgoletni diplomat in nekdanji veleposlanik na Hrvaškem Vojko Vovk.




A bolj kot ekonomski in razvojni kazalci, opozarja, so pri ocenah uspešnosti Hrvaške pomembna merila delovanja v mednarodni skupnosti. Pri tem se vse začne z urejanjem odnosov s sosedi. Z njimi je Hrvaška pred vstopom v EU živahno sodelovala, danes pa s Srbijo odnosov tako rekoč nima več, z BiH je v skrajno ostrih političnih spopadih, s Črno goro pa se mejni problem zaostruje.

Štiri sosede, nobenega kompromisa

»Hrvaški vse od osamosvojitve ni uspelo rešiti mejnega vprašanja z nobeno od štirih sosed, kar priča o njeni nezmožnosti doseganja kompromisov in spoštovanja dogovorov. Tak je bil primer nespoštovanja dogovora o meji Drnovšek-Račan, zdaj pa Hrvaška ne spoštuje niti veljavne sodbe mednarodnega sodišča, s čimer se uvršča ob bok Kitajski, ki ne spoštuje sodbe arbitražnega sodišča o Južnokitajskem morju. Domislica novega hrvaškega zunanjega ministra, da je Hrvaška danes 'top 3 država v EU', je fake news [lažna novica], ki jo kupijo tisti, ki nočejo videti dejstev,« še komentira Vovk. Pohvale, ki jih je Ursula von der Leyen izrekla ob obisku v Zagrebu, so po njegovem mnenju samo običajne prijaznosti do gostiteljev, ki so jim lahko v spodbudo ali pa ne.

Da je bilo ob njenem obisku Hrvaške predvsem veliko leporečenja, meni tudi Boštjan Udovič s katedre za mednarodne odnose fakultete za družbene vede. »Zanimivo bo videti, koga vse bo še obiskala. Menim, da je treba biti bolj pozoren na to, koga ne bo. Če bo obiskala večino držav, nas pa ne, bo to pomembno sporočilo, da nekaj delamo narobe ali pa da smo razumljeni kot 'pridna učenka', kar z vidika prihodnjih izzivov ni najbolje,« dodaja Udovič.