Tiskane izdaje
Koper – Minister Samo Omerzel in ministrstvo za infrastrukturo včeraj ni odgovorilo na naše poizvedovanje, ali je tujim veleposlanikom lani res obljubil do konca leta 2013 začetek postopkov za možno prodajo Luke Koper. Ko je sindikat žerjavistov izvedel za to, se je takoj odzval in že razmišlja, da bi sklicali tiskovno konferenco.
»Država se nenehno zadolžuje in iz različnih virov slišimo, da državni predstavniki obljubljajo kreditodajalcem vse mogoče. Po izjavi nizozemskega veleposlanika v Luki Koper pa nas je resno zaskrbelo, da bi pristanišče res prodali,« je povedal Mladen Jovičič.
Luko Koper je namreč pred tednom dni obiskal nizozemski veleposlanik v Sloveniji Pieter Langenberg. Med vprašanji, ki jih je postavil upravi, je bilo tudi, kdaj ocenjuje, da bo stekel postopek prodaje deleža Luke, glede na to, da naj bi slovenski minister za infrastrukturo in prostor veleposlanikom napovedal izbiro svetovalca za pripravo postopkov prodaje Luke do konca leta 2013. Uprava je priskrbela odgovor iz Slovenske odškodninske družbe, ki je na veleposlanikov vprašanje odgovorila kratko: da Luka Koper ni na seznamu prodaje državnega premoženja Kada in Soda.
Vprašanje smo naslovili tudi nizozemskemu veleposlaniku Pietru Langenbergu, ki je takoj odgovoril, da je bil njegov obisk informativnega značaja in da je veleposlaništvo vedno zainteresirano za poslovne priložnosti, ki se lahko ponudijo, kot na primer pri poglabljanju morskega dna, pri pomolih, inženirskih delih.
»Upoštevajoč, da slovenska vlada pripravlja dolgoročno logistično strategijo, ki ne bo končana pred iztekom leta, ne bi rad špekuliral o starih privatizacijskih temah za Luko Koper. Če bo v prihodnosti ta načrt pripravljen, je interes iz tujine – iz Nizozemske ali od drugod – vedno možen. Odvisno seveda od pogojev za pridobitev koncesije,« je odgovoril nizozemski veleposlanik in s to izjavo nekoliko popravil svoje vprašanje.
K temu lahko povemo, da Luka Koper že zdaj sodeluje s pristaniščem Rotterdam, kar dodatno utemeljuje nizozemski interes za Koper.
Sicer pa mora Luka Koper v kratkem objaviti sklic skupščine, na kateri bodo spreminjali statut družbe, ki bo omogočil samo petim članom nadzornega sveta zamenjavo predsednika uprave. Nadzorniki se bodo ponovno sestali v petek, ko bodo že tretjič obravnavali poslovni načrt za leto 2014. Teoretično bi lahko ponovno obravnavali tudi vprašanje razrešnice Gašparja Gašparja Mišiča, vendar obstaja samo teoretična možnost, da bi jim s tako točko uspelo.
Mišič je Sodu predlagal za skupščino še eno točko dnevnega reda: naj lastniki še enkrat preverijo, ali je smiselno še naprej vztrajati pri odškodninskih tožbah zoper Časarjevo upravo, če je vprašljiv njihov izplen.
Luka Koper se, denimo, ni pritožila na prvostopenjsko izgubljeno tožbo na račun odškodnine za potniški terminal in samo v tem primeru izgubila 120.000 evrov pravdnih stroškov. Prav tako so za vse odškodninske tožbe proti Časarjevi upravi v vseh letih porabili že 660.000 evrov, učinka pa še nobenega.
Luka je tudi prekinila pavšalno pogodbo z odvetniško pisarno Senica (letni pavšal je bil 72.000 evrov) in zdaj plačuje isti pisarni samo za vsak primer posebej. Ohranila pa je pavšalno pogodbo z odvetniško pisarno Čeferin.
