Tudi v Sloveniji razpadajo mostovi

Mejni most čez Kolpo v Vinici je po opozorilih domačinov že nevaren, moti tudi različna obravnava tovornjakov.
Fotografija: Most v Vinici. FOTO: Miran Majerle
Odpri galerijo
Most v Vinici. FOTO: Miran Majerle

Po zrušitvi viadukta v Genovi se je tudi v Sloveniji odprl lov na posnetke dotrajanih mostov. Eden takih je tudi most v Vinici, ki je do polovice slovenski, druga polovica pa je hrvaška. Domačini opozarjajo, da veljajo dvojna pravila, s hrvaške strani lahko vozijo tovornjaki s hlodi, težki 40 ton, z naše pa velja omejitev 7,5 tone.

Domačini pravijo, da že več let vsak dan iz Hrvaške prek mosta vozi na desetine težkih tovornjakov priklopnikov, ki imajo na prikolice naloženih več deset ton hlodovine, pa jih nihče ne omejuje. Na slovenski strani pa je znak s prepovedjo za tovornjake, težje od 7,5 tone. Infrastruktura za tovornjake sicer ni primerna, že mejni prehod ni prilagojen tovornjakom, saj so prometni pasovi preozki, pokvarjenega ali zaradi katerih koli drugih razlogov ustavljenega tovornjaka pa se tudi ne da umakniti. Prostora ni niti za pločnik za pešce.

Opozorilni znak za ljudi v plovilih. FOTO: Miran Majerle
Opozorilni znak za ljudi v plovilih. FOTO: Miran Majerle


​Od mostu, kot ugotavljajo domačini, so odpadli že celi betonski kosi, ogrodje je razgaljeno. V Kolpo so morali namestiti opozorilni znak za vse, ki plujejo pod mostom. Najbolj zaradi čeri v vodi, nekdanjih delov mosta, manj zaradi nevarnosti, da kakšen večji del mostu pade komu na glavo.


Stabilnost ni ogrožena


Na direkciji za infrastrukturo, ki je del ministrstva za infrastrukturo, odgovarjajo, da so na mostu čez Kolpo v Vinici naročili in izvedli statično presojo, ki je pokazala, da ima most nosilnost 30 ton in ni stabilnostno ogrožen. Direkcija za infrastrukturo ima v načrtu sicer predvideno rekonstrukcijo tega mostu. »Tako je projektna dokumentacija za rekonstrukcijo mostu čez Kolpo v Vinici že v izdelavi. Predvidena je obnova mostu v celoti in ne gradnja novega,« odgovarjajo na direkciji za infrastrukturo.

Na meji s Hrvaško se Kolpa polni z deli mosta. FOTO: Miran Majerle
Na meji s Hrvaško se Kolpa polni z deli mosta. FOTO: Miran Majerle


Pred izvedbo rekonstrukcije je sicer pripravljeno projektno dokumentacijo treba še revidirati. Ker gre za most v mejnem območju je treba skleniti še meddržavni sporazum s Hrvaško ter izvesti razpis za samo izvedbo. »Ocenjena vrednost bo znana, ko bo izdelana projektna dokumentacija, dejanska pa, ko bo izbran izvajalec del,« pravijo na direkciji.


Vlada dovoli težje tovornjake


Potrdili so, da je omejitev teže vozila pri prečkanju s slovenske strani postavljena pri 7,5 tone, »vendar ta omejitev velja zaradi trenutno veljavne uredbe o določitvi mejnih prehodov, ki je v pristojnosti vlade«. Na direkciji za infrastrukturo pojasnjujejo, da je bilo za prečkanje meje iz Slovenije na Hrvaško za tovorna vozila, težja od 7,5 tone, treba zgraditi dodatni čakalni pas. »To je DRSI tudi uredila in s tem izpolnila vse infrastrukturne pogoje, ki bodo zagotovili varno izvajanje mejne kontrole po schengenskih standardih. Odprava prepovedi prehoda tovornih vozil, katerih največja dovoljenja masa presega 7,5 tone, je v pristojnosti vlade. Ta mora na predlog ministrstva za notranje zadeve spremeniti uredbo o določitvi mejnih prehodov,« še pravijo v direkciji za infrastrukturo.

Ogrodje je odprto. FOTO: Miran Majerle
Ogrodje je odprto. FOTO: Miran Majerle

 

Denar bo


Za ceste in mostove bo v prihodnjih letih sicer več denarja. Za bolj predvidljivo načrtovanje in uresničevanje šestletnega operativnega programa vlaganj v promet in prometno infrastrukturo se je koalicija zavezala v proračunu direkcije za infrastrukturo zagotavljati vsaj toliko denarja, kot jih bo prejela v letošnjem izhodiščnem letu, kar pomeni 230 milijonov evrov. Šestletni operativni program vlaganj v promet in prometno infrastrukturo bo postal sestavni del dokumentacije, ki jo državni zbor potrjuje v okviru vsakoletne obravnave in sprejema državnega proračuna.

Slovenija je vodnata dežela in na skoraj 6.000 kilometrov dolgem omrežju glavnih in regionalnih cest je evidentiranih 1415 premostitvenih objektov z dolžino med krajnimi oporniki več kot pet metrov. Mostovi niso zgolj nad vodo, premoščajo tudi ceste in železnico, poleg tega niso vsi del glavnih in regionalnih cest. Če vas je strah, da se bo most, ki ga večkrat prečkate ali pa greste pod njim, podrl, nam sporočite in dobili bomo pojasnila upravljavcev.

Preberite še:

Komentarji: