Jeseni in pozimi nam primanjkuje vitamina D
Vitamin D ima pomembno vlogo v imunskem sistemu, ki je v času razsajanja virusom še kako pomemben.
Odpri galerijo
Vitamin D lahko nastaja v človeški koži, kadar je le-ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi. FOTO: Evgeny Atamanenko/Shutterstock
Drugi november je svetovni dan vitamina D. Strokovnjaki opozarjajo na njegovo pomanjkanje, še posebej jeseni in pozimi, in na njegovo vlogo v našem organizmu.
»Ob pandemiji koronavirusa je to še toliko bolj aktualno, saj nacionalne raziskave kažejo, da kar okrog 80 odstotov odraslih prebivalcev Slovenje v jesensko-zimskem obdobju ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, čeprav ima le-ta med drugim zelo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema,« so sporočili iz Inštituta za nutricionistiko.
Poleti zadostno količino vitamina D dobimo že s krajšo zmerno izpostavljeno soncu, jeseni in pozimi pa je ključni vir tega vitamina prehrana, so navedli v sporočilu za javnost. Vitamin D je ključen za normalno delovanje človeškega telesa. Dobro je poznano, da je pomemben za zdravje okostja, precej manj pa je javnosti znano, da je ključen tudi za delovanje imunskega sistema. Vitamin D lahko nastaja v človeški koži, kadar je le-ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi. Tekom poletja potrebe po vitaminu D pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni, zato je potreben ustrezen prehranski vnos.
Preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D je bila raziskana v okviru nacionalno reprezentativne raziskave Nutrihealth. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, vodja raziskave: »V raziskavi smo preskrbljenost z vitaminom D določali z analizo vzorcev krvi pri 280 odraslih, starih med 18 in 74 let. Ugotovili smo velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih. Med novembrom in aprilom kar okoli 80 odstotkov odraslih ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, skoraj 40 odstotkov pa je imelo celo hudo pomanjkanje. Še bolj zaskrbljujoči so bili rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 5odstokov odraslih.«
Preliminarni rezultati najnovejše raziskave »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«, ki jo vodijo na Inštitutu za nutricionistiko, pa nakazujejo, da je preskrbljenost z vitaminom D v letošnjem letu še slabša kot lani, kar bi lahko bila posledica spremenjenega življenjskega sloga prebivalcev po izbruhu novega koronavirusa.
»V letih 2019 in 2020 smo preko 300 udeležencem raziskave določili zimsko in poletno preskrbljenost z vitaminom D. Letošnje poletje smo zaznali znatno manjšo preskrbljenost z vitaminom D, kot lani. Razloge za to še preučujemo, kot možen in verjeten razlog pa je, da so bili zaradi t.i. »koronaukrepov« udeleženci raziskave letošnje poletje manj izpostavljeni soncu, npr. krajšega oz. drugačnega dopusta. Pri posameznikih, kjer je poleti pridobljena zaloga vitamina D letos še nižja od lanske, bo jeseni do pomanjkanja lahko prišlo hitreje oz. v večjem obsegu, kot prejšnja leta,« je poudarila vodja projekta izr. prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in Visoka šola za storitve.
Najpomembnejše prehranske vire vitamina D v uravnoteženi prehrani predstavljajo predvsem različna živila živalskega izvora, npr. ribe, jajca, rastlinska živila pa ga vsebujejo predvsem, kadar gre za obogatene izdelke. A, kot je pojasnil dr. Pravst, večina prebivalcev Slovenije s prehrano ne uspe pokriti potreb telesa po vitaminu D, saj živila večinoma vsebujejo razmeroma malo tega vitamina, tistih nekaj živil z več vitamina D, pa pojemo precej malo. »Preliminarni rezultati raziskav kažejo, da Slovenci v povprečju dnevno zaužijemo približno 3-4 mikrograme vitamina D, pri čemer pa ga zdravi odrasli potrebujejo vsaj 20 mikrogramov. Zaradi te razlike v obdobju jeseni in zime, ko telo vitamina D ne more tvoriti samo, pri mnogih prebivalcih pride do pomanjkanja«.
Pomanjkanje vitamina D se med drugim odraža v slabši naravni odpornosti (prirojeni imunosti) proti akutnim (virusnim) okužbam dihal.
»V obdobju pandemije je pomembno izpostaviti tudi, da vitamin D, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda prepreči smrt,« je pojasnila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja, Predsednica Združenja endokrinologov Slovenije. Po njenih besedah so na pobudo infektologov napisali Priporočila za nadomeščanje vitamina D v času pandemije. »V njih na osnovi podatkov o izjemno visoki prevalenci hudega pomanjkanja vitamina D v slovenski populaciji pozno jeseni in pozimi, svetujemo nadomeščanje vitamina D3 v preventivne namene z odmerki 20 do 50 mikrogramov na dan, pri čezmerno prehranjenih in tistih z debelostjo pa približno dvakrat večje odmerke. Ob ugotovljeni okužbi s koronavirusom svetujemo večje odmerke, da hitreje zapolnijo zaloge vitamina D in dosežemo optimalne ravni za podporo imunskemu sistemu, nato pa vzdrževalne odmerke 50 mikrogramov na dan.«
»Ob pandemiji koronavirusa je to še toliko bolj aktualno, saj nacionalne raziskave kažejo, da kar okrog 80 odstotov odraslih prebivalcev Slovenje v jesensko-zimskem obdobju ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, čeprav ima le-ta med drugim zelo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema,« so sporočili iz Inštituta za nutricionistiko.
Poleti zadostno količino vitamina D dobimo že s krajšo zmerno izpostavljeno soncu, jeseni in pozimi pa je ključni vir tega vitamina prehrana, so navedli v sporočilu za javnost. Vitamin D je ključen za normalno delovanje človeškega telesa. Dobro je poznano, da je pomemben za zdravje okostja, precej manj pa je javnosti znano, da je ključen tudi za delovanje imunskega sistema. Vitamin D lahko nastaja v človeški koži, kadar je le-ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi. Tekom poletja potrebe po vitaminu D pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni, zato je potreben ustrezen prehranski vnos.
Preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D je bila raziskana v okviru nacionalno reprezentativne raziskave Nutrihealth. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, vodja raziskave: »V raziskavi smo preskrbljenost z vitaminom D določali z analizo vzorcev krvi pri 280 odraslih, starih med 18 in 74 let. Ugotovili smo velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih. Med novembrom in aprilom kar okoli 80 odstotkov odraslih ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, skoraj 40 odstotkov pa je imelo celo hudo pomanjkanje. Še bolj zaskrbljujoči so bili rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 5odstokov odraslih.«
Še večje pomanjkanje
Preliminarni rezultati najnovejše raziskave »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«, ki jo vodijo na Inštitutu za nutricionistiko, pa nakazujejo, da je preskrbljenost z vitaminom D v letošnjem letu še slabša kot lani, kar bi lahko bila posledica spremenjenega življenjskega sloga prebivalcev po izbruhu novega koronavirusa.
»V letih 2019 in 2020 smo preko 300 udeležencem raziskave določili zimsko in poletno preskrbljenost z vitaminom D. Letošnje poletje smo zaznali znatno manjšo preskrbljenost z vitaminom D, kot lani. Razloge za to še preučujemo, kot možen in verjeten razlog pa je, da so bili zaradi t.i. »koronaukrepov« udeleženci raziskave letošnje poletje manj izpostavljeni soncu, npr. krajšega oz. drugačnega dopusta. Pri posameznikih, kjer je poleti pridobljena zaloga vitamina D letos še nižja od lanske, bo jeseni do pomanjkanja lahko prišlo hitreje oz. v večjem obsegu, kot prejšnja leta,« je poudarila vodja projekta izr. prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in Visoka šola za storitve.
Najpomembnejše prehranske vire vitamina D v uravnoteženi prehrani predstavljajo predvsem različna živila živalskega izvora, npr. ribe, jajca, rastlinska živila pa ga vsebujejo predvsem, kadar gre za obogatene izdelke. A, kot je pojasnil dr. Pravst, večina prebivalcev Slovenije s prehrano ne uspe pokriti potreb telesa po vitaminu D, saj živila večinoma vsebujejo razmeroma malo tega vitamina, tistih nekaj živil z več vitamina D, pa pojemo precej malo. »Preliminarni rezultati raziskav kažejo, da Slovenci v povprečju dnevno zaužijemo približno 3-4 mikrograme vitamina D, pri čemer pa ga zdravi odrasli potrebujejo vsaj 20 mikrogramov. Zaradi te razlike v obdobju jeseni in zime, ko telo vitamina D ne more tvoriti samo, pri mnogih prebivalcih pride do pomanjkanja«.
Pomanjkanje vitamina D se med drugim odraža v slabši naravni odpornosti (prirojeni imunosti) proti akutnim (virusnim) okužbam dihal.
»V obdobju pandemije je pomembno izpostaviti tudi, da vitamin D, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda prepreči smrt,« je pojasnila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja, Predsednica Združenja endokrinologov Slovenije. Po njenih besedah so na pobudo infektologov napisali Priporočila za nadomeščanje vitamina D v času pandemije. »V njih na osnovi podatkov o izjemno visoki prevalenci hudega pomanjkanja vitamina D v slovenski populaciji pozno jeseni in pozimi, svetujemo nadomeščanje vitamina D3 v preventivne namene z odmerki 20 do 50 mikrogramov na dan, pri čezmerno prehranjenih in tistih z debelostjo pa približno dvakrat večje odmerke. Ob ugotovljeni okužbi s koronavirusom svetujemo večje odmerke, da hitreje zapolnijo zaloge vitamina D in dosežemo optimalne ravni za podporo imunskemu sistemu, nato pa vzdrževalne odmerke 50 mikrogramov na dan.«
