

Ljubljana – Končno počitnice, bodo opoldne vzkliknili šolarji, ko bodo v roke dobili spričevala, pohvale in priznanja. Pred njimi je devet tednov in pol, ki jih bodo lahko namenili počitku, sprostitvi in uživanju otroške in najstniške svobode. Vse to bi moralo biti zabeljeno tudi s počitniškimi dolžnostmi, svetujejo strokovnjaki.
Osnovno šolo je letos končalo 163.163 osnovnošolcev, od tega 17.280 devetošolcev, in 76.714 srednješolcev, med katerimi je 20.784 četrtošolcev. Devetošolci so spričevala dobili že 13. junija, maturanti pa so ravno končali ustne izpite in bodo rezultate izvedeli 14. julija. Številni šolarji si bodo zdaj tako lahko oddahnili, izjema so le tisti, ki jih čakajo še popravni izpiti.
Oddahnili so si tudi starši, ki v zadnjih letih opažajo, da šolske obveznosti niso več zgolj stvar otrok. Šola se je v zadnjih letih spremenila in mnogi morajo sodelovati v učnem procesu, če hočejo, da bo uspeh njihovih otrok spodoben.
Malo manj pa si bodo lahko oddahnili tisti med njimi, ki še ne vedo, kam naj med počitnicami napotijo svoje sedem-, osem- ali devetletnike.
Poslanica ministra za šolstvo
Minister za šolstvo dr. Jernej Pikalo, ki bo konec šolskega leta pričakal na ljubljanski Osnovni šoli Nove Fužine, se je konec šolskega leta zahvalil vsem, ki so sodelovali v procesu šolanja. Poudaril je tudi vlogo nepedagoških delavcev, saj se je pozimi, ko je žled prizadel številne šole, pokazalo, kaj se zgodi, ko šole ni.
V svoji poslanici je minister zapisal: »Šolsko leto, ki se končuje, je bilo tu in tam razburkano. Nekatere stvari nam ne bodo ostale v lepem spominu, a če pogledamo celoto, lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je za nami še eno uspešno leto.« Poudaril je, da je slovenska šola kakovostna, za kar se je zahvalil učiteljem, ki opravljajo eno ključnih vlog, ko se trudijo prenesti znanje in razviti potenciale mladih. Kot minister si želi tudi, da bi bil učiteljskemu poklicu vrnjen ustrezen ugled.
Minister Pikalo je ob koncu lšolskega eta še povedal, da je zgodba z uvajanjem šolskih uniform, ki je zaznamovala javno razpravo v iztekajočem letu, končana, saj so analize pokazale, da si jih nihče ne želi.
Opozoril pa je tudi, da zaseženih deset milijonov evrov tik prek koncem leta povzroča velike težave že zdaj in jih bodo še v prihodnje. »Tisti, ki so denar vzeli, se ne zavedajo posledic.« Večji delež tega denarja je bil namenjen za visoko šolstvo, del pa je bil predviden tudi za računalniško opremo in celo za plače v osnovnih šolah. »Jeseni pričakujemo okoli tri milijone evrov zahtevkov, ki jih bomo težko našli.«
»Za visoko šolstvo imamo letos namenjenih 238 milijonov evrov in 7,7 milijona zaseženih evrov je velik udarec. Pri tem ne smemo pozabiti, da to ni samo denar, ki je namenjen visokemu šolstvu, čeprav ga najbolj primanjkuje tu. Še veliko je postavk, kjer je denarja premalo. Za funkcioniranje akademske in raziskovalne mreže je bilo namenjenih 1,2 milijona evrov, za računalniško opremo v osnovnih šolah 350.000 evrov,« je še dejal.
Več učencev, manj učiteljev?
V šolskem letu 2014/15 bo v osnovno šolo vstopilo 4799 več učencev, kar pomeni, da bo na šolah 152 dodatnih oddelkov. To po ministrovih besedah pomeni, da bodo zelo težko zmanjšali število zaposlenih za en odstotek, k čemur so zavezani vsi javni zavodi. »Jasno je, da če populacija raste - in prav je tako, tega se moramo vsi v družbi veseliti -, v šolstvu ne moremo dosegati zmanjšanja števila zaposlenih.«
To še posebno skrbi ravnatelje, ki morajo do jutri oddati finančni in kadrovski načrt ter program dela. »Osnovne šole obenem prehajamo na kosovno financiranje, kar pomeni, da standardi in normativi ne igrajo več glavne vloge pri financiranju. To vodi v razpad sistema financiranja osnovnih šol. Kaj takega se nam do zdaj še ni zgodilo. Če ni denarja, bi morala vlada spremeniti standarde in normative, ne pa da to prepušča ravnateljem in nas tako sili v nestrokovne rešitve. Tudi letos smo zavezani k zmanjšanju obsega zaposlovanja za odstotek. Glede na povečanje števila učencev bo to v marsikaterem zavodu nemogoče doseči. Potem pa naj načrtuje in izvaja, kdor zna,« je izjavil predsednik združenja ravnateljev Milan Rejc.
Minister je v odgovor med drugim pojasnil, da šole ne prehajajo na kosovno financiranje, ki velja za univerze, in kot enega svojih večjih dosežkov izpostavil prav ohranitev normativov in standardov, ki so doslej veljali v osnovnem in srednjem šolstvu. »Ti so pogoj za kakovostno delo v šolstvu. Brez njih se poveča število ur na učitelja, kar pomeni, da je ta bolj utrujen in zato dela manj kakovostno, ali pa se poveča število učencev, kar je tudi povezano s kakovostjo dela. Osnovne in srednje šole vsaj zaradi tega ne bodo prikrajšane.
Ker posamezni ravnatelji, ki so bili pred tedni seznanjeni z omenjenim sklepom o financiranju, opozarjajo tudi, da jim bo decembra zmanjkalo denarja za plače in ker je državni sekretar Aljuš Pertinač že pred dvema tednoma izjavil, da bo manjkajoča sredstva zagotovilo, če le ne bo ostalo pri desetih milijonih evrov primanjkljaja, je minister Pikalo pojasnjeval še, kako se bo lotil te zagate. »Jeseni pričakujemo za približno tri milijone evrov zahtev. Seveda jih bo izjemno težko najti, vendar nisem obupal.«
Komentarji