Jutri jesenski pozdrav opozicije in testiranje terena

Ljubljana – Čeprav stranka SDS uradno ni med organizatorji jutrišnjega shoda v Ljubljani, ga na twitterju z več kot 52.000 sledilci aktivno promovira prvak stranke Janez Janša. Sam se je za časa svoje druge vlade soočil s serijo ljudskih protestov. Februarja leta 2013 je negativno družbeno razpoloženje doseglo vrhunec, na shodu v prestolnici se je namreč zbralo več kot dvajset tisoč ljudi.

Udeležbo na jutrišnjem shodu Rešimo Slovenijo! je potrdilo več kot 23 civilnih iniciativ in prav te naj bi na Prešernovem trgu imele glavno besedo. Razlogov za dogodek je več: od problematike migracij, zaščite pred zvermi, enakosti pred zakonom do različnih zahtev glede gospodarstva in sociale. A sedanje razmere so drugačne od tistih pred šestimi leti.

Odpor do vlade je bil izjemen. Delo druge vlade Janeza Janše je namreč zelo negativno in negativno jo je ocenjevalo kar 79 odstotkov anketiranih. Vlado Marjana Šarca tako ocenjuje 27 odstotkov anketiranih.
 

Manj nesrečnih, brezposelnih

Gospodarske razmere so boljše, čeprav se ta kazalnik že znižuje, podobno je s kazalnikom zaupanja potrošnikov. Na začetku leta 2013 je bil ta globoko pod dolgoletnim povprečjem; v letu, ki je sledilo, se je trend obrnil navzgor in vrh dosegel lani. Slovenci so zdaj tudi neprimerno srečnejši. Če po raziskavi družbe Valicon v času druge Janševe vlade sploh ni bila srečna skoraj tretjina ljudi, najnovejši podatki kažejo, da je takšnih le še pet odstotkov. Merjenje zadovoljstva slovenske družbe kaže, da je zadovoljnih največ od decembra 2012, ko so v Valiconu začeli izvajati te raziskave in je bilo zadovoljstvo s stanjem v družbi najnižje. Tudi zaupanje v institucije in poklice na splošno je med najvišjimi, odkar izvajajo raziskavo.



Dobre so razmere na trgu dela – stopnja registrirane brezposelnosti je s 13,6 padla na 7,4 odstotka. »Četrtkov shod je bolj ali manj namenjen vzdrževanju telesne temperature strank, ki ga organizirajo in poskušajo ob visoki podpori Šarčevi vladi vzbuditi pozornost pri volivcih in širši javnosti. Dogodek bo najverjetneje fiasko za organizatorje. Ljudje so namreč zadovoljni, imamo gospodarsko rast in vlado, ki radodarno deli bonbone na vse strani. Teme, ki jih organizatorji shoda naslavljajo, se tičejo relativno majhnega dela populacije, zato na Prešernovem trgu po mojem mnenju ne bo prav veliko protestnikov,« ocenjuje ekonomist Jože P. Damijan.
 

Domača politična folklora

Podobno meni politolog Miro Haček. Shod ne bo imel večjega odmeva, napoveduje. »A ne zato, ker je desnosredinski, saj bi bilo tudi v obratni situaciji najverjetneje podobno. Ne zaradi ugodnih gospodarskih kazalnikov, ampak zato, ker gre za dogodek, ki navadno pritegne le malo najbolj zagretih privržencev, gre bolj za dogodek domače politične folklore, namenjen motivaciji in gradnji politične baze,« je prepričan. Shod bo poleg tega v Ljubljani, kjer organizator SLS ni zelo močan, da bi motiviral množico. Če bi problematizirali le eno vprašanje, na primer migracije in bi bil organiziran na območju, kjer imajo s tem res težave, bi bila verjetnost za mobilizacijo večja.

»Opozicija že dolgo ni imela večje akcije, s katero bi opozorila nase, in to je njen jesenski pozdrav. Stranke opozicije se poskušajo pojaviti v javnosti in iz nje izriniti velikega akterja glavnega dogajanja, koalicijo. Gre za testiranje terena, ki bo podlaga za izračune o njihovih prihodnjih dejavnostih,« ocenjuje filozof Igor Pribac. Za zdaj vlada Marjana Šarca še ni sprejela nobenega nepopularnega ukrepa, ampak le zelo všečne. Shod po njegovem mnenju morda lahko postavi temelje kontinuiranim zborovanjem, kot so bili protesti rumenih jopičev v Franciji. Če bi bile razmere za protestnike ugodne, bi se zborovanja lahko začela vrstiti iz tedna v teden, in takrat bi lahko bila ocena povsem drugačna kot zdaj. Pribac dogodek razume kot testiranje terena, koliko nezadovoljstva se je že nabralo z delovanjem te vlade.