Kacin zavrača očitke na račun dela slovenske diplomacije
»Nimamo težav s sosedi,« glede dogovarjanja Slovenije o prehajanju meja z drugimi državami meni vladni govorec.
Odpri galerijo
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Slovenija aktivno dela v smeri odpiranja meja s sosednjimi državami, je na današnji vladni novinarski konferenci izjavil vladni govorec Jelko Kacin. A končno odločitev o tem suvereno sprejme vsaka posamična država, je spomnil. V turizmu se medtem še vedno obeta odpiranje velikega dela preostalih turističnih kapacitet s prihodnjim tednom.
Glede dogovarjanja Slovenije o prehajanju meja z drugimi državami je Kacin na današnji vladni novinarski konferenci zavrnil očitke na račun dela slovenske diplomacije. »Slovenija je zelo proaktivna, diplomacija je vzpostavila neposredne stike,« je zatrdil. Po njegovih besedah »nimamo težav s sosedi«.
V zvezi z Avstrijo je Kacin ocenil, da je bilo »sporočil z naše strani dovolj«. Spomnil je, da se prehajanje nemško-avstrijske meje za turiste predvideva šele s 15. junijem, ocenil pa je tudi, da je odpiranje meja Avstrije z drugimi državami – Češko, Slovaško in Madžarsko – bolj črka na papirju kot dejansko stanje.
Slovenski notranji minister Aleš Hojs se je danes po telefonu pogovarjal z avstrijskim kolegom Karlom Nehammerjem. Med drugim sta govorila tudi glede vprašanja odprave omejitev prehajanja meje zaradi koronavirusa, pri čemer je Nehammer pojasnil, da Avstrijce predvsem skrbi, da preko meje s Slovenijo ne bi v Avstrijo prišli tudi Italijani.
V Italiji po mnenju severnih sosedov zdravstvena situacija v Italiji namreč še ni takšna, da bi Avstrija lahko sprostila vstop. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je Nehammer izpostavil dva razloga, »in sicer skrb, da bi državljani Italije prišli v Avstrijo prek Slovenije in Hrvaške (...) ter nezakonite migracije«.
Hojs je avstrijskemu kolegu zagotovil, da ima tudi Slovenija na meji z Italijo uvedene omejevalne ukrepe zaradi pandemije koronavirusa in da bodo ti ukrepi ostali v veljavi do izboljšanja epidemiološke slike v Italiji in do sklenitve posebnega tehničnega dogovora med državama. Hojs je ob tem izrazil prepričanje, da bo odločitev Avstrije o odpravi ukrepov na meji s Slovenijo sprejeta čim prej, so še sporočili z MNZ.
Ministra sta govorila tudi o migracijski situaciji v državah regije. Avstrijski minister Nehammer je glede te problematike napovedal organizacijo ministrske konference o varovanju meja, minister Hojs pa je predlog podprl in napovedal aktivno udeležbo Slovenije.
Danes naj bi predvidoma tudi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek po telefonu govoril z avstrijskimi kolegi.
Slovenija trenutno s Hrvaško dogovarja tehnični dogovor med policijama. Nazadnje je Ljubljana hrvaškim kolegom poslala osnutek in sedaj pričakuje odgovor Zagreba.
Kacin je ob tem dodal, da so s Hrvaško »stvari v veliki meri že sproščene«, problem pa je želja Hrvatov, da ob prehodu meje tujci navedejo lokacijo, na kateri se bodo zadrževali, ter telefonsko številko, da bi jih lahko obveščali v primeru novega izbruha covida-19. »Za standarde v Sloveniji je to nesprejemljivo, Slovenci so prepričani, da jim ni treba dajati takih informacij osebnega značaja. A to so novi covid standardi, na katere se bo treba privaditi,« je opozoril govorec.
Z Madžarsko lahko premik po Kacinovih besedah pričakujemo »zdaj zdaj«, NIJZ je v stikih z madžarsko stranjo.
Predstojnik centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Mario Fafangel je sicer potrdil, da je epidemiološka slika, upoštevajoč kazalec 14-dnevne kumulativne pojavnosti na 100.000 prebivalcev, tako v Sloveniji kot v vseh sosednjih državah z izjemo Italije ugodna. Ta kazalnik in število opravljenih testiranj NIJZ upošteva pri pripravi tedenske ocene epidemiološkega stanja v soseščini.
Je pa poudaril, da možnost uvoženih primerov novega koronavirusa ostaja realnost. Zato strokovnjaki zagovarjajo postopno liberalizacijo.
Vprašanja Jelku Kacinu so se nanašala na ne/odpiranja državnih meja, a so zavila tudi v smer, v kateri je dejal, da je vrnitev učencev v šole politični kompromis.
»Stroka vedno pove samo svoje strokovne poglede, stroka nikoli ne odloči. Ne misliti, da je stroka odločila o tem, da bomo nosili maske. Ne, stroka je o tem samo razpravljala. Nekoč vam bom razkril, kdo je bil tisti, ki se je odločil za maske pri nas,« je povedal. »Vsaka odločitev, ki jo sprejme vlada, je politična odločitev, ne gre drugače.«
»Zato pač govorim o tem, da je življenje tako, kot je. Je veliko bolj realno, nekoč sem velikemu delu strokovnjakov rekel, da si želim, da bi malo manj meditirali in več priporočili in tudi kaj odločili.« V. U.
Kacin je sicer komentiral tudi dejstvo, da Slovenije zaenkrat ni na seznamu držav, za katere grške oblasti predvidevajo možnost liberalizacije vstopa v državo. Poudaril je, da v javnosti kroži začasen in neuraden seznam. »Ko bo potrjen in bo postal uraden, pričakujemo, da bo na njem tudi Slovenija,« je pojasnil. Nenazadnje je Slovenija že na seznamu držav, katerih državljani bodo lahko od 9. junija pripotovali v Ciper, Grčija in Ciper pa predstavljata »nekakšen paket«.
Slovensko veleposlaništvo v Atenah je sicer v stikih s tamkajšnjimi oblastmi. »Zadnji stiki z ministrstvom za zunanje zadeve so izrazito pozitivni,« je zatrdil Kacin in dodal, da je tudi letos moč pričakovati čarterske polete z Brnika na grške otoke.
Kacin se je dotaknil tudi vprašanja odpiranja preostalih turističnih kapacitet, denimo večjih hotelov in zdravilišč. Pričakuje, da bo več na to temo v naslednjih dneh povedalo gospodarsko ministrstvo, a zaenkrat velja, da naj bi se vsaj dobršen del preostalih turističnih kapacitet sprostil čez en teden, torej 1. junija.
Glede zdravilišč pa je pojasnil, da trenutno ostaja en velik zadržek – v primeru uporabe bazenov za potrebe športnih plavalcev namreč velja, da uporaba tušev ni dovoljena. Kako se bo to urejalo v primeru zdravilišč, še ni jasno.
Glede dogovarjanja Slovenije o prehajanju meja z drugimi državami je Kacin na današnji vladni novinarski konferenci zavrnil očitke na račun dela slovenske diplomacije. »Slovenija je zelo proaktivna, diplomacija je vzpostavila neposredne stike,« je zatrdil. Po njegovih besedah »nimamo težav s sosedi«.
V zvezi z Avstrijo je Kacin ocenil, da je bilo »sporočil z naše strani dovolj«. Spomnil je, da se prehajanje nemško-avstrijske meje za turiste predvideva šele s 15. junijem, ocenil pa je tudi, da je odpiranje meja Avstrije z drugimi državami – Češko, Slovaško in Madžarsko – bolj črka na papirju kot dejansko stanje.
Hojs z avstrijskim kolegom tudi o prehajanju meje
Slovenski notranji minister Aleš Hojs se je danes po telefonu pogovarjal z avstrijskim kolegom Karlom Nehammerjem. Med drugim sta govorila tudi glede vprašanja odprave omejitev prehajanja meje zaradi koronavirusa, pri čemer je Nehammer pojasnil, da Avstrijce predvsem skrbi, da preko meje s Slovenijo ne bi v Avstrijo prišli tudi Italijani.
V Italiji po mnenju severnih sosedov zdravstvena situacija v Italiji namreč še ni takšna, da bi Avstrija lahko sprostila vstop. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je Nehammer izpostavil dva razloga, »in sicer skrb, da bi državljani Italije prišli v Avstrijo prek Slovenije in Hrvaške (...) ter nezakonite migracije«.
Hojs je avstrijskemu kolegu zagotovil, da ima tudi Slovenija na meji z Italijo uvedene omejevalne ukrepe zaradi pandemije koronavirusa in da bodo ti ukrepi ostali v veljavi do izboljšanja epidemiološke slike v Italiji in do sklenitve posebnega tehničnega dogovora med državama. Hojs je ob tem izrazil prepričanje, da bo odločitev Avstrije o odpravi ukrepov na meji s Slovenijo sprejeta čim prej, so še sporočili z MNZ.
Ministra sta govorila tudi o migracijski situaciji v državah regije. Avstrijski minister Nehammer je glede te problematike napovedal organizacijo ministrske konference o varovanju meja, minister Hojs pa je predlog podprl in napovedal aktivno udeležbo Slovenije.
Danes naj bi predvidoma tudi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek po telefonu govoril z avstrijskimi kolegi.
S Hrvaško še tehnični dogovori
Slovenija trenutno s Hrvaško dogovarja tehnični dogovor med policijama. Nazadnje je Ljubljana hrvaškim kolegom poslala osnutek in sedaj pričakuje odgovor Zagreba.
Kacin je ob tem dodal, da so s Hrvaško »stvari v veliki meri že sproščene«, problem pa je želja Hrvatov, da ob prehodu meje tujci navedejo lokacijo, na kateri se bodo zadrževali, ter telefonsko številko, da bi jih lahko obveščali v primeru novega izbruha covida-19. »Za standarde v Sloveniji je to nesprejemljivo, Slovenci so prepričani, da jim ni treba dajati takih informacij osebnega značaja. A to so novi covid standardi, na katere se bo treba privaditi,« je opozoril govorec.
Z Madžarsko lahko premik po Kacinovih besedah pričakujemo »zdaj zdaj«, NIJZ je v stikih z madžarsko stranjo.
Predstojnik centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Mario Fafangel je sicer potrdil, da je epidemiološka slika, upoštevajoč kazalec 14-dnevne kumulativne pojavnosti na 100.000 prebivalcev, tako v Sloveniji kot v vseh sosednjih državah z izjemo Italije ugodna. Ta kazalnik in število opravljenih testiranj NIJZ upošteva pri pripravi tedenske ocene epidemiološkega stanja v soseščini.
Je pa poudaril, da možnost uvoženih primerov novega koronavirusa ostaja realnost. Zato strokovnjaki zagovarjajo postopno liberalizacijo.
Kacin: Politika nad stroko
Vprašanja Jelku Kacinu so se nanašala na ne/odpiranja državnih meja, a so zavila tudi v smer, v kateri je dejal, da je vrnitev učencev v šole politični kompromis.
»Stroka vedno pove samo svoje strokovne poglede, stroka nikoli ne odloči. Ne misliti, da je stroka odločila o tem, da bomo nosili maske. Ne, stroka je o tem samo razpravljala. Nekoč vam bom razkril, kdo je bil tisti, ki se je odločil za maske pri nas,« je povedal. »Vsaka odločitev, ki jo sprejme vlada, je politična odločitev, ne gre drugače.«
»Zato pač govorim o tem, da je življenje tako, kot je. Je veliko bolj realno, nekoč sem velikemu delu strokovnjakov rekel, da si želim, da bi malo manj meditirali in več priporočili in tudi kaj odločili.« V. U.
Slovenije zaenkrat ni niti na grškem seznamu
Kacin je sicer komentiral tudi dejstvo, da Slovenije zaenkrat ni na seznamu držav, za katere grške oblasti predvidevajo možnost liberalizacije vstopa v državo. Poudaril je, da v javnosti kroži začasen in neuraden seznam. »Ko bo potrjen in bo postal uraden, pričakujemo, da bo na njem tudi Slovenija,« je pojasnil. Nenazadnje je Slovenija že na seznamu držav, katerih državljani bodo lahko od 9. junija pripotovali v Ciper, Grčija in Ciper pa predstavljata »nekakšen paket«.
Slovensko veleposlaništvo v Atenah je sicer v stikih s tamkajšnjimi oblastmi. »Zadnji stiki z ministrstvom za zunanje zadeve so izrazito pozitivni,« je zatrdil Kacin in dodal, da je tudi letos moč pričakovati čarterske polete z Brnika na grške otoke.
Kacin se je dotaknil tudi vprašanja odpiranja preostalih turističnih kapacitet, denimo večjih hotelov in zdravilišč. Pričakuje, da bo več na to temo v naslednjih dneh povedalo gospodarsko ministrstvo, a zaenkrat velja, da naj bi se vsaj dobršen del preostalih turističnih kapacitet sprostil čez en teden, torej 1. junija.
Glede zdravilišč pa je pojasnil, da trenutno ostaja en velik zadržek – v primeru uporabe bazenov za potrebe športnih plavalcev namreč velja, da uporaba tušev ni dovoljena. Kako se bo to urejalo v primeru zdravilišč, še ni jasno.
