Kaj bo Kostanjevico rešilo pred Krko

Protipoplavni ukrepi: Rešitve bo država iskala v okviru mednarodnega projekta
Objavljeno
09. februar 2019 22.30
Posodobljeno
09. februar 2019 22.30
Ob vsakem dežju Kostanjevčane skrbi, da bo narasla Krka spet poplavljala. Foto Simona Fajfar
Kostanjevica na Krki – Eno poplavno najbolj ogroženih območij pri nas, Kostanjevica na Krki, bo sodelovalo v projektu Donavska poplavna ravnica (Danube Floodplain), s katerim naj bi do poletja prihodnje leto prišli do ukrepov za odpravo težav z naraslimi vodami. »Kakšen bo nabor rešitev, še ni mogoče napovedati, a naš cilj je, da probleme s poplavami na tem območju rešimo čim prej,« pravi Tomaž Prohinar, direktor direkcije za vode.

image
Ladislav Petretič, župan občine Kostanjevica na Krki, in Tomaž Prohinar, direktor direkcije za vode. Foto Simona Fajfar


V Interregovem projektu sodeluje 22 krajev iz desetih držav, ki bodo do novembra prihodnje leto iskali rešitve za šest poplavnih območij v Sloveniji, na Hrvaškem, Češkem, v Srbiji, Romuniji in Bolgariji. Vrednost celotnega projekta je 3,7 milijona evrov, za slovenski del je namenjenih nekaj manj kot 280.000 evrov. »Ob vsakem večjem dežju pride voda na otok in ga poplavi,« kostanjeviški župan Ladislav Petretič pojasnjuje razloge, zakaj so pri nas izbrali prav Kostanjevico. Kot pravi župan, je bilo v zadnjih nekaj letih na področju urejanja voda veliko narejenega, a se ob vsakem dežju še vedno bojijo, da bo Krka prestopila bregove. Zadnja velika poplava leta 2014, ko je bil pod vodo celoten otok, je naredila za 2,5 milijona evrov škode.
 

Oživitev poplavnih površin


V slovenskem delu projekta Donavska poplavna ravnica nameravajo s sodelovanjem direkcije za vode, občine Kostanjevica na Krki, uprave za zaščito in reševanje, zavoda za ribištvo, zavoda za gozdove, zavoda za varstvo narave, regionalne razvojne agencije Krško, kmetijsko-gozdarske zbornice in zavoda za varstvo kulturne dediščine poiskati rešitve za vnovično oživitev poplavnih površin v Krakovskem gozdu in na Šentjernejskem polju.

image
Kostanjevica na Krki je med poplavno najbolj ogroženimi območji pri nas, saj voda zalije otok ob skoraj vsakem dolgotrajnejšem deževju. Foto Janoš Zore


»Na tem območju je priložnost za ohranjanje naravnih poplavnih površin in izboljšanje ter ohranjanje dobrega ekološkega stanja voda in narave,« pravi Tomaž Prohinar. Rešitve, za katere predvideva, da jih bodo pripravili do poletja, bodo podlaga za pripravo in izvedbo protipoplavnih ukrepov. Župan Petretič opozarja, da jih bo treba uresničiti čim prej.

Pri tako obsežnih posegih v prostor je pomembno sodelovanje vseh vpletenih in stroke, saj je ključno, da so ukrepi usklajeni, poudarja Prohinar.

image
Neurejenost vodotoka in navzočnost bobra kažejo tudi naplavine, ki se ob mostovih naberejo ob vsaki večji vodi, pravi kostanjeviški župan Ladislav Petretič. Foto Simona Fajfar


Po njegovi ceni zadnja leta v Sloveniji spet več vlagamo v urejanje voda, kar se kaže v večjem obsegu vzdrževalnih, investicijskih in sanacijskih del na vodotokih. »Letos bo zanje namenjenih več kot 30 milijonov evrov,« pravi sogovornik, ki ugotavlja, da s tem odpravljamo stanje, ko nekaj let zaradi krčenja sredstev ni bilo dovolj velikih vlaganj. V Sloveniji poteka tudi nekaj velikih mednarodnih projektov sanacije vodotokov, na Gradaščici, v Železnikih in več mestih v porečju Drave.