Kaj bo Slovenija odgovorila na tožbo Bruslja
Slovenija na Sodišču EU zaradi vztrajanja pri suverenosti in neodvisnosti v preiskavi suma zlorabe položaja nekdanjega vodstva Banke Slovenije.
Odpri galerijo
Vladavina prava, eden od temeljnih postulatov EU, bo v tožbi EU proti Sloveniji dobila priložnost, da se izkaže v svoji najboljši podobi. FOTO: Reuters
Ljubljana – Vlada bo danes odločala o usmeritvenih navodilih, ki naj bi jih državno odvetništvo upoštevalo pri pripravi odgovora na tožbo evropske komisije proti naši državi. Bruselj Slovenijo toži na Sodišču EU, ker naša država ni bila dovolj poslušna pri preiskavi v Banki Slovenije glede sumov nepravilnosti pri sanaciji bank.
Sloveniji je bila tožba, ki jo je evropska komisija napovedala v začetku leta, vročena konec aprila. Glavna očitka v tožbi sta dva – prvi je, da je naša država pri preiskavi kršila nedotakljivost arhivov EU oziroma Evropske centralne banke (ECB), drugi očitek pa govori o nepripravljenosti naših organov za sodelovanje. Slovenija bo v odgovoru na tožbo evropske komisije vse očitke zavrnila. Rok za odgovor je 3. julij, formalno po tem datumu obstaja možnost, da nam bo komisija replicirala. Na njeno repliko lahko odgovorimo. Pri tem sodnem postopku Slovenija nima najetih tujih odvetniških pisarn, sodeluje pa s pravno strokovnjakinjo Majo Menart, znano med drugim po tem, da je sodelovala v ekipi, ki je pod okriljem SDH vodila postopek prodaje Nove KBM in se pogajala z Apollom, nato pa je sklenila pogodbo o pravnem svetovanju z Novo KBM.
Po tem, ko so v javnost pricurljale podrobnosti iz kazenske ovadbe proti nekdanjemu vodstvu Banke Slovenije, se vse bolj krepijo ocene, da je bil odpor evropske komisije in ECB do preiskave tako močan, ker je bila slovenska sanacija bank v letu 2013 izpeljana nestrokovno. Pri oviranju naših preiskovalnih organov pa da torej ne gre za goli bruseljski formalizem kazanja moči.
Naši preiskovalni organi so postopek izvajali naprej, ne glede na močne pritiske Bruslja in tudi nekaterih slovenskih politikov, ki so se bali posledic neuklonitve. Iz EU pa so prihajale celo ocene, da gre pri tej preiskavi pravzaprav za poskus odstavitve tedanjega guvernerja Boštjana Jazbeca oziroma za pritiske, zaradi katerih bi se z guvernerske funkcije umaknil sam. NPU in tožilstvo sta po naših informacijah od začetka preiskave vsaj petkrat poskušala dobiti dokumentacijo, potrebno za preiskavo, a v Banki Slovenije ni bilo posluha za sodelovanje. Tako so se po letu in pol odločili za zaseg Jazbečevega računalnika in dokumentacije. Zaseg njegovega računalnika je izbil sodu dno in takrat so se začeli vrstiti očitki o nedopustnosti ravnanja, češ da je guvernerjev računalnik v celoti arhiv EU in zato nedotakljiv.
Tožilec Boštjan Jeglič je poskušal lojalno sodelovati in najti skupni jezik, ni pa privolil v to, da bi mu ECB narekovala, kaj lahko uporabi kot dokaz in kaj ne. Celotna preiskava, ki se je končala s kazensko ovadbo proti vsem petim nekdanjim članom sveta Banke Slovenije, z guvernerjem Jazbecem na čelu, je bila namreč absolutno usmerjena v nacionalne pristojnosti Banke Slovenije. Evropska komisija, ki druge države, na primer Poljsko, opozarja na pomen neodvisnosti pravosodja, v slovenskem primeru ravna povsem nasprotno in proti vsej sodni praksi, zato ne čudi neuradna informacija, da naj bi pravniki komisije po tem, ko je dala Sloveniji prvi opomin, odsvetovali nadaljevanje postopka. Naša stran je zato optimistična, ne glede na to, da se bo na sodišču spopadla z močnih akterjem, kar ECB nedvomno je. Posledic razsodbe Sodišča EU, ne glede na to, kako bo razsodilo, za Slovenijo ne bo. Rezultat preiskave je bil namreč kazenska ovadba, ki so jo kriminalisti NPU na specializirano državno tožilstvo poslali decembra lani. Bo pa EU dobila pravno tolmačenje arhivov, čeprav je ob znanih dejstvih težko verjeti, da bodo ves Jazbečev računalnik tolmačili kot arhiv.
Preberite še: Treba si je upati reči ne
Sloveniji je bila tožba, ki jo je evropska komisija napovedala v začetku leta, vročena konec aprila. Glavna očitka v tožbi sta dva – prvi je, da je naša država pri preiskavi kršila nedotakljivost arhivov EU oziroma Evropske centralne banke (ECB), drugi očitek pa govori o nepripravljenosti naših organov za sodelovanje. Slovenija bo v odgovoru na tožbo evropske komisije vse očitke zavrnila. Rok za odgovor je 3. julij, formalno po tem datumu obstaja možnost, da nam bo komisija replicirala. Na njeno repliko lahko odgovorimo. Pri tem sodnem postopku Slovenija nima najetih tujih odvetniških pisarn, sodeluje pa s pravno strokovnjakinjo Majo Menart, znano med drugim po tem, da je sodelovala v ekipi, ki je pod okriljem SDH vodila postopek prodaje Nove KBM in se pogajala z Apollom, nato pa je sklenila pogodbo o pravnem svetovanju z Novo KBM.
Po tem, ko so v javnost pricurljale podrobnosti iz kazenske ovadbe proti nekdanjemu vodstvu Banke Slovenije, se vse bolj krepijo ocene, da je bil odpor evropske komisije in ECB do preiskave tako močan, ker je bila slovenska sanacija bank v letu 2013 izpeljana nestrokovno. Pri oviranju naših preiskovalnih organov pa da torej ne gre za goli bruseljski formalizem kazanja moči.
V tožbi se bo tudi pokazalo, ali je zaplenjeni računalnik nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca hkrati tudi arhiv ECB. FOTO: Blaž Samec
Pritiski tudi doma
Naši preiskovalni organi so postopek izvajali naprej, ne glede na močne pritiske Bruslja in tudi nekaterih slovenskih politikov, ki so se bali posledic neuklonitve. Iz EU pa so prihajale celo ocene, da gre pri tej preiskavi pravzaprav za poskus odstavitve tedanjega guvernerja Boštjana Jazbeca oziroma za pritiske, zaradi katerih bi se z guvernerske funkcije umaknil sam. NPU in tožilstvo sta po naših informacijah od začetka preiskave vsaj petkrat poskušala dobiti dokumentacijo, potrebno za preiskavo, a v Banki Slovenije ni bilo posluha za sodelovanje. Tako so se po letu in pol odločili za zaseg Jazbečevega računalnika in dokumentacije. Zaseg njegovega računalnika je izbil sodu dno in takrat so se začeli vrstiti očitki o nedopustnosti ravnanja, češ da je guvernerjev računalnik v celoti arhiv EU in zato nedotakljiv.
Boštjan Jazbec. FOTO: Blaž Samec
Preiskava usmerjena v nacionalne pristojnosti
Tožilec Boštjan Jeglič je poskušal lojalno sodelovati in najti skupni jezik, ni pa privolil v to, da bi mu ECB narekovala, kaj lahko uporabi kot dokaz in kaj ne. Celotna preiskava, ki se je končala s kazensko ovadbo proti vsem petim nekdanjim članom sveta Banke Slovenije, z guvernerjem Jazbecem na čelu, je bila namreč absolutno usmerjena v nacionalne pristojnosti Banke Slovenije. Evropska komisija, ki druge države, na primer Poljsko, opozarja na pomen neodvisnosti pravosodja, v slovenskem primeru ravna povsem nasprotno in proti vsej sodni praksi, zato ne čudi neuradna informacija, da naj bi pravniki komisije po tem, ko je dala Sloveniji prvi opomin, odsvetovali nadaljevanje postopka. Naša stran je zato optimistična, ne glede na to, da se bo na sodišču spopadla z močnih akterjem, kar ECB nedvomno je. Posledic razsodbe Sodišča EU, ne glede na to, kako bo razsodilo, za Slovenijo ne bo. Rezultat preiskave je bil namreč kazenska ovadba, ki so jo kriminalisti NPU na specializirano državno tožilstvo poslali decembra lani. Bo pa EU dobila pravno tolmačenje arhivov, čeprav je ob znanih dejstvih težko verjeti, da bodo ves Jazbečev računalnik tolmačili kot arhiv.
