Skrb vzbujajoče je, da žveplovega dioksida niso ugotovili že v trgovskih verigah
O zapletu sta govorila generalni direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi ter direktorica inšpekcije Andreja Bizjak.
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo
Generalni direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi in direktorica inšpekcije Andreja Bizjak sta podala izjavo za medije glede uporabe aditivov v pripravi mesnih izdelkov in morebitnega ogrožanja zdravja potrošnikov. Uprava je nedovoljen žveplov dioksid v mesu za čevapčiče odkrila že na začetku poletja, a tedaj javnost tega ni izvedela.
Janez Posedi je glede postopkov obveščanja potrošnikov povedal, da jih obveščajo na spletni strani, glede konkretnega primera mesa za čevapčiče z aditivom žveplovim dioksidom pa potrdil, da ga niso pripravljali v skladu z zakonodajo. Pri ljudeh z alergijo bi lahko povzročil reakcijo. Tveganje za to obstaja oziroma je obstajalo, dokler je bilo meso v obtoku. Kot je dodal, je pri nekaterih mesnih izdelkih tak aditiv dovoljen, a mora biti deklariran.
Andreja Bizjak je povedala, da poročila o nevarnih živilih ali krmi takoj po ugotovitvah objavijo na spletnih straneh, drugi tip sporočil o skladnosti ali neskladnosti nosilcev živilskih dejavnosti ali o skupini opravljenih specialnih nadzorov pa objavijo prek službe za stike z javnostjo. V primeru mesa za čevapčiče je sicer šlo za izdelek z zelo kratkim rokom uporabe in tudi kratko verigo do potrošnika. Povedala je še, da na inšpekciji na leto obravnavajo okoli 50 tovrstnih neustreznih izdelkov. Poudarila je, da je skrb vzbujajoče, da neustreznega aditiva niso ugotovili že v trgovskih verigah, četudi v njih nadzor poteka.
Inšpekcija lahko poda prijavo suma kaznivega dejanja v primeru širše dokazljivih posledic, je dodala. Na inšpekciji podajajo kar nekaj sumov tovrstnih dejanj, sprožijo lahko tudi postopek odvzema protipravno pridobljene koristi. V primeru žveplovega dioksida v mesnem izdelku suma kazenskega dejanja še niso podali, ker jih nihče, denimo zdravstveno osebje, ni opozoril na alergijo, ki bi se dejansko pojavila. Postopek, ki ga vodi inšpekcija, je za zdaj prekrškovni.
Spomnimo, čevapčiče, ki so vsebovali prepovedani aditiv žveplov dioksid, so prodajali v petih mesnicah treh trgovskih verig v Ljubljani, Grosupljem, Kranju, Lescah in Celju.
Šlo naj bi za prakse posameznikov, ki so delali v mesnicah, in ne navodila trgovskih verig, je dejala Nadja Škrk z UVHVVR. Pri nadzoru v poslovalnici Interspar City Park na Šmartinski cesti v Ljubljani je zaposleni sam priznal, da so uporabljali nedovoljeni aditiv pri pripravi mesnih pripravkov.
Uporaba žveplovega dioksida v mesnih pripravkih ni dovoljena, poleg tega je aditiv v skupini alergenov, ki povzročajo reakcije pri občutljivih na sulfite. Mesnemu pripravku za čevapčiče so ga dodajali za preprečevanje oksidacije oziroma dolgotrajnejši videz svežine. V dveh vzorcih čevapčičev je bilo toliko žveplovega dioksida, da sta bila ocenjena kot nevarni živili.
Janez Posedi je glede postopkov obveščanja potrošnikov povedal, da jih obveščajo na spletni strani, glede konkretnega primera mesa za čevapčiče z aditivom žveplovim dioksidom pa potrdil, da ga niso pripravljali v skladu z zakonodajo. Pri ljudeh z alergijo bi lahko povzročil reakcijo. Tveganje za to obstaja oziroma je obstajalo, dokler je bilo meso v obtoku. Kot je dodal, je pri nekaterih mesnih izdelkih tak aditiv dovoljen, a mora biti deklariran.
Andreja Bizjak je povedala, da poročila o nevarnih živilih ali krmi takoj po ugotovitvah objavijo na spletnih straneh, drugi tip sporočil o skladnosti ali neskladnosti nosilcev živilskih dejavnosti ali o skupini opravljenih specialnih nadzorov pa objavijo prek službe za stike z javnostjo. V primeru mesa za čevapčiče je sicer šlo za izdelek z zelo kratkim rokom uporabe in tudi kratko verigo do potrošnika. Povedala je še, da na inšpekciji na leto obravnavajo okoli 50 tovrstnih neustreznih izdelkov. Poudarila je, da je skrb vzbujajoče, da neustreznega aditiva niso ugotovili že v trgovskih verigah, četudi v njih nadzor poteka.
Inšpekcija lahko poda prijavo suma kaznivega dejanja v primeru širše dokazljivih posledic, je dodala. Na inšpekciji podajajo kar nekaj sumov tovrstnih dejanj, sprožijo lahko tudi postopek odvzema protipravno pridobljene koristi. V primeru žveplovega dioksida v mesnem izdelku suma kazenskega dejanja še niso podali, ker jih nihče, denimo zdravstveno osebje, ni opozoril na alergijo, ki bi se dejansko pojavila. Postopek, ki ga vodi inšpekcija, je za zdaj prekrškovni.
Spomnimo, čevapčiče, ki so vsebovali prepovedani aditiv žveplov dioksid, so prodajali v petih mesnicah treh trgovskih verig v Ljubljani, Grosupljem, Kranju, Lescah in Celju.
Šlo naj bi za prakse posameznikov, ki so delali v mesnicah, in ne navodila trgovskih verig, je dejala Nadja Škrk z UVHVVR. Pri nadzoru v poslovalnici Interspar City Park na Šmartinski cesti v Ljubljani je zaposleni sam priznal, da so uporabljali nedovoljeni aditiv pri pripravi mesnih pripravkov.
Uporaba žveplovega dioksida v mesnih pripravkih ni dovoljena, poleg tega je aditiv v skupini alergenov, ki povzročajo reakcije pri občutljivih na sulfite. Mesnemu pripravku za čevapčiče so ga dodajali za preprečevanje oksidacije oziroma dolgotrajnejši videz svežine. V dveh vzorcih čevapčičev je bilo toliko žveplovega dioksida, da sta bila ocenjena kot nevarni živili.
