Kaj je danes na mizi koalicije? Posojila v frankih
Na vrsti so prve odločitve koalicije. Danes bodo poslanci preverjali stališča do posojilojemalcev v švicarskih frankih, za ponedeljek pa je sklican vrh koalicije o proračunu.
Odpri galerijo
Po stisku rok ob podpisu koalicijskega sporazuma bo zdaj treba začeti tudi vsebinsko odločati. V ponedeljek je tako na vrsti popravek proračuna za prihodnje leto. Foto Jože Suhadolnik
Po sestavi ministrske ekipe in prvih kadrovskih odločitvah so pred Šarčevo ekipo prva vsebinska vprašanja. Razkrivamo, s čim se bodo najprej ukvarjali.
Posebna skupina koalicijskih poslancev se bo že danes skupaj s predstavnikom ministrstva za finance sešla na temo reševanja posojilojemalcev v švicarskih frankih. Teh je okoli 16.000, približno 70 komitentov pa se je odločilo za tožbo. Posebna koalicijska skupina bo poskušala ugotoviti, ali imajo enotno stališče do reševanja tega problema. V največji vladni stranki LMŠ so naklonjeni sistemski rešitvi, ne pa, da se državljane prepušča sodiščem. Predlogu interventnega zakona, ki so ga lani pripravili trije pravni strokovnjaki s Cirilom Ribičičem na čelu, niso najbolj naklonjeni. Najbolje bi bilo, da bi se zadeva rešila z mediacijo med Združenjem bank Slovenije in Združenjem frank, ki zastopa posojilojemalce. V SD iskanju rešitve ne nasprotujejo, medtem ko so v Desusu glede vsebinskih rešitev še skrivnostni – želijo si koalicijsko zakonsko rešitev, ki ne bi obremenila davkoplačevalcev. V Sabu opozarjajo, da je treba pri iskanju rešitev paziti, da ne bodo povzročale novih krivic oziroma da ne bodo dodatnih privilegijev zagotovile zgolj nekaterim. Pri tem opozarjajo, da ni nujno, da so bili vsi posojilojemalci nepoučeni ali zavedeni, niti da so vsi, ki pravijo, da so bili nepoučeni ali zavedeni, to res bili. Do zakonodajne rešitve so zadržani tudi v SMC, kjer se jim zdi bolje, da se primeri rešujejo individualno.
V Združenju frank so prepričani, da je težava nastala zaradi »zaradi pohlepa bank in neaktivnosti regulatorja«, in si želijo sistemsko rešitev, saj »pošiljati 20.000 ljudi po pravico na sodišča zagotovo ni ravnanje pravne in socialne države, kot je Slovenija«.
Na pogovorih kandidata za guvernerja Banke Slovenije je Primož Dolenc na izrecno vprašanje poslancev o svojem stališču do posojilojemalcev v švicarskih frankih odgovoril, da je pripravljen konstruktivno sodelovati pri rešitvi tega vprašanja. Spomnimo, v začetku leta je bila prva pravnomočna razsodba ljubljanskega višjega sodišča, ki je presodilo, da je kreditna pogodba v švicarskih frankih v celoti nična.
Prihodnji ponedeljek bo koalicijski vrh prvič razpravljal o spremembah proračuna za prihodnje leto. Rebalans je nujen zaradi novih gospodarskih napovedi, predvsem pa zaradi treh vzrokov. Prvi je, da se na področju plač v javnem sektorju že v začetku leta 2019 sprostijo vsi varčevalni ukrepi, kar pomeni, da za plače ni zagotovljenih dovolj sredstev. Groba ocena je, da manjka okoli 100 milijonov evrov. Drugi vzrok, da bo proračun popravljen, je dejstvo, da je črpanje evropskih sredstev počasnejše od pričakovanj. Od letos načrtovanih 552 milijonov evrov je porabljenih le slabih sto milijonov evrov. Zato je treba ministrstvom zagotoviti višje pravice porabe za ta namen v letih 2019 in 2020. Tretji vzrok pa je, da je bil letos sprejet zakon, ki je denarno socialno pomoč za posameznika dvignil z 297 na 385 evrov. Po oceni resornega ministrstva je letni učinek te spremembe okoli 100 milijonov evrov.
Po ocenah naših sogovornikov iz koalicije v rebalansu proračuna ne bo večjih popravkov na račun uresničevanja koalicijske pogodbe. Najverjetneje se bodo v prvem koraku odločili za manjše spremembe, povezane na primer s kulturnim tolarjem ali popravki minimalne plače. Čeprav v Desusu po drugi strani med drugim pričakujejo uresničevanje zaveze glede dviga minimalne pokojnine za polno delovno dobo na 613 evrov; po grobih ocenah bi to pomenilo dodatnih 90 milijonov evrov na leto za pokojnine.
V četrtek bo parlamentarna mandatno-volilna komisija obravnavala predlog predsednika države za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije. Iz krogov LMŠ je slišati, da bo kandidat dobil njihovo podporo, a za imenovanje to še ne bo dovolj. Podporo so mu odrekli v koalicijskem Sabu, tako bi Dolenc lahko najmanj 46 potrebnih glasov dobil le s podporo desnega političnega pola, torej s podporo vsaj dela poslancev SDS in NSi, kjer pa svojega stališča do kandidata pred sejo državnega zbora, na kateri bodo odločali o imenovanju, ne želijo razkriti.
Protokol o sodelovanju z Levico je še vedno negotov. Odnos je, kot je znano, ohladilo predvsem imenovanje Damirja Črnčeca za državnega sekretarja za nacionalno varnost v kabinet predsednika vlade. Kot je slišati, v tem trenutku pogovori potekajo le na ravni poslanskih skupin. Sestanek prvakov strank z Levico za zdaj ni predviden. V Levici doslej sicer nikoli niso jasno želeli odgovoriti na vprašanje, ali v primeru, da Črnčec ostane, odpade podpis protokola. Zelo verjetno pa bo Levica svojo podporo koaliciji še pogojevala ob usklajevanju proračuna in nekaterih vsebinskih razhajanjih, na primer vprašanju oborožitve dveh bataljonskih skupin. Proračun oziroma rebalans proračuna bi v skladu s protokolom, ki ostaja le parafiran, Levica sicer morala podpreti, a kot je pred kratkim opomnil Luka Mesec, to velja le, če bo v pripravo proračuna vključena že od začetka.
Predsednik vlade Marjan Šarec pravi, da se na koalicijskem vrhu ne bodo spraševali, kako uspešno je začela koalicija in kako v resnici funkcionira, saj je za tovrstno oceno še prezgodaj. Sam pa tudi ne želi odgovoriti na vprašanje, kaj ga je v njegovi koaliciji najbolj pozitivno in kaj negativno presenetilo. »Takšnih stvari ne komentiram, delam svoje delo,« pravi premier.
Posojilojemalci v švicarskih frankih
Posebna skupina koalicijskih poslancev se bo že danes skupaj s predstavnikom ministrstva za finance sešla na temo reševanja posojilojemalcev v švicarskih frankih. Teh je okoli 16.000, približno 70 komitentov pa se je odločilo za tožbo. Posebna koalicijska skupina bo poskušala ugotoviti, ali imajo enotno stališče do reševanja tega problema. V največji vladni stranki LMŠ so naklonjeni sistemski rešitvi, ne pa, da se državljane prepušča sodiščem. Predlogu interventnega zakona, ki so ga lani pripravili trije pravni strokovnjaki s Cirilom Ribičičem na čelu, niso najbolj naklonjeni. Najbolje bi bilo, da bi se zadeva rešila z mediacijo med Združenjem bank Slovenije in Združenjem frank, ki zastopa posojilojemalce. V SD iskanju rešitve ne nasprotujejo, medtem ko so v Desusu glede vsebinskih rešitev še skrivnostni – želijo si koalicijsko zakonsko rešitev, ki ne bi obremenila davkoplačevalcev. V Sabu opozarjajo, da je treba pri iskanju rešitev paziti, da ne bodo povzročale novih krivic oziroma da ne bodo dodatnih privilegijev zagotovile zgolj nekaterim. Pri tem opozarjajo, da ni nujno, da so bili vsi posojilojemalci nepoučeni ali zavedeni, niti da so vsi, ki pravijo, da so bili nepoučeni ali zavedeni, to res bili. Do zakonodajne rešitve so zadržani tudi v SMC, kjer se jim zdi bolje, da se primeri rešujejo individualno.
Posebna skupina koalicijskih poslancev se bo danes skupaj s predstavnikom ministrstva za finance sešla na temo reševanja posojilojemalcev v švicarskih frankih. Teh je okoli 16.000, približno 70 komitentov pa se je odločilo za tožbo. Skupina bo poskušala ugotoviti, ali imajo enotno stališče do reševanja tega problema.
V Združenju frank so prepričani, da je težava nastala zaradi »zaradi pohlepa bank in neaktivnosti regulatorja«, in si želijo sistemsko rešitev, saj »pošiljati 20.000 ljudi po pravico na sodišča zagotovo ni ravnanje pravne in socialne države, kot je Slovenija«.
Na pogovorih kandidata za guvernerja Banke Slovenije je Primož Dolenc na izrecno vprašanje poslancev o svojem stališču do posojilojemalcev v švicarskih frankih odgovoril, da je pripravljen konstruktivno sodelovati pri rešitvi tega vprašanja. Spomnimo, v začetku leta je bila prva pravnomočna razsodba ljubljanskega višjega sodišča, ki je presodilo, da je kreditna pogodba v švicarskih frankih v celoti nična.
Proračun
Prihodnji ponedeljek bo koalicijski vrh prvič razpravljal o spremembah proračuna za prihodnje leto. Rebalans je nujen zaradi novih gospodarskih napovedi, predvsem pa zaradi treh vzrokov. Prvi je, da se na področju plač v javnem sektorju že v začetku leta 2019 sprostijo vsi varčevalni ukrepi, kar pomeni, da za plače ni zagotovljenih dovolj sredstev. Groba ocena je, da manjka okoli 100 milijonov evrov. Drugi vzrok, da bo proračun popravljen, je dejstvo, da je črpanje evropskih sredstev počasnejše od pričakovanj. Od letos načrtovanih 552 milijonov evrov je porabljenih le slabih sto milijonov evrov. Zato je treba ministrstvom zagotoviti višje pravice porabe za ta namen v letih 2019 in 2020. Tretji vzrok pa je, da je bil letos sprejet zakon, ki je denarno socialno pomoč za posameznika dvignil z 297 na 385 evrov. Po oceni resornega ministrstva je letni učinek te spremembe okoli 100 milijonov evrov.
Po ocenah naših sogovornikov iz koalicije v rebalansu proračuna ne bo večjih popravkov na račun uresničevanja koalicijske pogodbe. Najverjetneje se bodo v prvem koraku odločili za manjše spremembe, povezane na primer s kulturnim tolarjem ali popravki minimalne plače. Čeprav v Desusu po drugi strani med drugim pričakujejo uresničevanje zaveze glede dviga minimalne pokojnine za polno delovno dobo na 613 evrov; po grobih ocenah bi to pomenilo dodatnih 90 milijonov evrov na leto za pokojnine.
Iz poslanskih vrst LMŠ je slišati, da bodo predlog za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije podprli. Foto Blaž Samec
Guverner
V četrtek bo parlamentarna mandatno-volilna komisija obravnavala predlog predsednika države za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije. Iz krogov LMŠ je slišati, da bo kandidat dobil njihovo podporo, a za imenovanje to še ne bo dovolj. Podporo so mu odrekli v koalicijskem Sabu, tako bi Dolenc lahko najmanj 46 potrebnih glasov dobil le s podporo desnega političnega pola, torej s podporo vsaj dela poslancev SDS in NSi, kjer pa svojega stališča do kandidata pred sejo državnega zbora, na kateri bodo odločali o imenovanju, ne želijo razkriti.
Odnos z levico
Protokol o sodelovanju z Levico je še vedno negotov. Odnos je, kot je znano, ohladilo predvsem imenovanje Damirja Črnčeca za državnega sekretarja za nacionalno varnost v kabinet predsednika vlade. Kot je slišati, v tem trenutku pogovori potekajo le na ravni poslanskih skupin. Sestanek prvakov strank z Levico za zdaj ni predviden. V Levici doslej sicer nikoli niso jasno želeli odgovoriti na vprašanje, ali v primeru, da Črnčec ostane, odpade podpis protokola. Zelo verjetno pa bo Levica svojo podporo koaliciji še pogojevala ob usklajevanju proračuna in nekaterih vsebinskih razhajanjih, na primer vprašanju oborožitve dveh bataljonskih skupin. Proračun oziroma rebalans proračuna bi v skladu s protokolom, ki ostaja le parafiran, Levica sicer morala podpreti, a kot je pred kratkim opomnil Luka Mesec, to velja le, če bo v pripravo proračuna vključena že od začetka.
Luka Mesec in Marjan Šarec po ohladitvi odnosov komunicirata le na ravni poslanskih skupin. Foto Jure Eržen
V proračunu za 2019 manjka 100 milijonov evrov za plače in 100 za socialne transferje.
Protokol o sodelovanju z Levico je še vedno negotov, komunikacija teče le na ravni poslanskih skupin.
Protokol o sodelovanju z Levico je še vedno negotov, komunikacija teče le na ravni poslanskih skupin.
Samoocena
Predsednik vlade Marjan Šarec pravi, da se na koalicijskem vrhu ne bodo spraševali, kako uspešno je začela koalicija in kako v resnici funkcionira, saj je za tovrstno oceno še prezgodaj. Sam pa tudi ne želi odgovoriti na vprašanje, kaj ga je v njegovi koaliciji najbolj pozitivno in kaj negativno presenetilo. »Takšnih stvari ne komentiram, delam svoje delo,« pravi premier.
