Kaj je duševno zdravje in katere so glavne težave?
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) odgovarjajo na vprašanje G+, kaj je duševno zdravje, kaj so glavne težave, kako se duševno zdravje lahko (če) spreminja, skozi leto, kako je z duševnim zdravjem starejših?
Odpri galerijo
Dobro duševno zdravje in duševne motnje ali težave se lahko pojavljajo sočasno in se ne izključujejo, odgovarjajo na NIJZ. Foto: Shutterstock
Kaj je duševno zdravje? Duševno zdravje je opredeljeno kot pozitiven odnos do sebe in drugih, uspešno spoprijemanje z izzivi, pozitivna samopodoba, visoko samospoštovanje, občutek moči, optimizem in sposobnost spopadanja s težavami. Vendar se opredelitve razlikujejo glede na to, ali duševno zdravje razumemo kot stanje ali kot kontinuum. Tradicionalne opredelitve duševno zdravje pojmujejo kot stanje, ki je ločeno od duševnih motenj. Dobro duševno zdravje in duševne motnje ali težave se lahko pojavljajo sočasno in se ne izključujejo. Tako imajo lahko ljudje brez duševnih motenj hkrati nizko zadovoljstvo z življenjem oziroma nizko stopnjo duševnega zdravja, na primer v obdobju povečanega stresa, in obratno, posamezniki z duševnimi motnjami imajo lahko visoko izraženo zadovoljstvo z življenjem oziroma visoko stopnjo duševnega zdravja.
Kako je s počutjem bolnikov, so lahko eni pozitivni, drugi pa obupani? Skladno z razumevanjem duševnega zdravja, opisanim pri prvem vprašanju, lahko tudi ljudje z duševnimi motnjami izražajo značilnosti pozitivnega duševnega zdravja. Človek z duševno motnjo je lahko še vedno vesel, samozavesten, ima občutek nadzora nad lastnim življenjem in je tudi zadovoljen s svojim življenjem. Je pa res, da težave, ki so posledica duševne motnje, otežujejo doseganje takšnega počutja.
Kako je z duševnim zdravjem in počutjem starejših, je to odvisno predvsem od njihovega značaja, zdravstvenega stanja, življenjskih razmer? Duševno zdravje in čustvena blaginja sta pri starejših pomembna prav tako kot pri drugih starostnih skupinah. Čeprav je za večino starejših značilno dobro duševno zdravje, pa so ogroženi predvsem za pojav duševnih in nevroloških bolezni, odvisnosti in kroničnih bolezni. Pri tem se pogosto zgodi, da se več motenj pojavlja sočasno.
Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije približno 15 odstotkov ljudi, starejših od 60 let, trpi za duševno motnjo. Najpogostejša duševna bolezen pri starejših je depresija. Klinična slika depresije pri starejših je lahko drugačna kot pri mlajših. Starejši na primer poročajo o več telesnih simptomih, pogosteje občutijo izgubo interesa, želje do življenja in zaupanja v prihodnost, bolj mislijo na smrt, za starejše moške je značilen še psihomotorični nemir, za ženske pa motnje apetita. Depresivna motnja je pri starejših pogosto spregledana, saj redko izražajo občutke žalosti in pri zdravniku pogosto navajajo le telesne težave, se pritožujejo zaradi težav s spominom in koncentracijo in podobno.
Med degenerativnimi boleznimi, ki pomembno vplivajo na duševno zdravje, je demenca, predvsem kot posledica alzheimerjeve bolezni.
Ljudje brez duševnih motenj imajo lahko hkrati nizko zadovoljstvo z življenjem oziroma nizko stopnjo duševnega zdravja, na primer v obdobju povečanega stresa, in obratno, posamezniki z duševnimi motnjami imajo lahko visoko izraženo zadovoljstvo z življenjem oziroma visoko stopnjo duševnega zdravja, ugotavljajo na NIJZ.
Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije približno 15 odstotkov ljudi, starejših od 60 let, trpi za duševno motnjo. Najpogostejša duševna bolezen pri starejših je depresija. Med degenerativnimi boleznimi, ki pomembno vplivajo na duševno zdravje, je demenca, predvsem kot posledica alzheimerjeve bolezni.
Kako se duševno zdravje in počutje spreminjata skozi leto? Ali smo jeseni in pozimi bolj pesimistični, spomladi in poleti pa bolj optimistični? Krajši dnevi in manjša izpostavljenost sončni svetlobi lahko vplivajo na naše razpoloženje, a je vpliv sezonskih sprememb v primerjavi z vplivom preostalih dejavnikov duševnega zdravja zanemarljiv. Veliko pomembnejše so osebne in družbene okoliščine, ki lahko tudi sovpadajo s spreminjajočimi se letnimi časi.Kako je s počutjem bolnikov, so lahko eni pozitivni, drugi pa obupani? Skladno z razumevanjem duševnega zdravja, opisanim pri prvem vprašanju, lahko tudi ljudje z duševnimi motnjami izražajo značilnosti pozitivnega duševnega zdravja. Človek z duševno motnjo je lahko še vedno vesel, samozavesten, ima občutek nadzora nad lastnim življenjem in je tudi zadovoljen s svojim življenjem. Je pa res, da težave, ki so posledica duševne motnje, otežujejo doseganje takšnega počutja.
Karikatura Marko Kočevar
Kako je z duševnim zdravjem in počutjem starejših, je to odvisno predvsem od njihovega značaja, zdravstvenega stanja, življenjskih razmer? Duševno zdravje in čustvena blaginja sta pri starejših pomembna prav tako kot pri drugih starostnih skupinah. Čeprav je za večino starejših značilno dobro duševno zdravje, pa so ogroženi predvsem za pojav duševnih in nevroloških bolezni, odvisnosti in kroničnih bolezni. Pri tem se pogosto zgodi, da se več motenj pojavlja sočasno.
Krajši dnevi in manjša izpostavljenost sončni svetlobi lahko vplivajo na naše razpoloženje, a je vpliv sezonskih sprememb v primerjavi z vplivom preostalih dejavnikov duševnega zdravja zanemarljiv.
Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije približno 15 odstotkov ljudi, starejših od 60 let, trpi za duševno motnjo. Najpogostejša duševna bolezen pri starejših je depresija. Klinična slika depresije pri starejših je lahko drugačna kot pri mlajših. Starejši na primer poročajo o več telesnih simptomih, pogosteje občutijo izgubo interesa, želje do življenja in zaupanja v prihodnost, bolj mislijo na smrt, za starejše moške je značilen še psihomotorični nemir, za ženske pa motnje apetita. Depresivna motnja je pri starejših pogosto spregledana, saj redko izražajo občutke žalosti in pri zdravniku pogosto navajajo le telesne težave, se pritožujejo zaradi težav s spominom in koncentracijo in podobno.
Med degenerativnimi boleznimi, ki pomembno vplivajo na duševno zdravje, je demenca, predvsem kot posledica alzheimerjeve bolezni.
