Kaj lahko vsak od nas naredi v letu 2015

Ljubljana – V prednovoletnem času smo pripravili serijo pogovorov o vrednotah v želji, da bi bili bolj enotni v tem, kakšno družbo želimo.

Vse leto smo v uredništvu ugotavljali, da ima družbeno dogajanje skupni imenovalec: neurejene razmere izhajajo iz skrhanih odnosov, ti pa iz pomanjkanja vrednot oziroma iz njihovega nespoštovanja. Ker želimo, da otroci, ki danes obiskujejo vrtce, šole in fakultete ne bi postali še ena izgubljena generacija, in ker želimo, da bi živeli v spoštljivem in strpnem okolju, smo štiri sogovornike spraševali, kaj lahko vsak od nas v letu 2015 naredi, da bomo vsaj v letu 2016 bolje živeli.

Izkristaliziralo se je eno sporočilo: morali bi se več pogovarjati, kot pravi župnik Ambrož Kodelja. Iskreno, odprto, odkrito. In morali bi si zaupati, kot sporoča Anka Lipušček Miklavič. Prav bi prišla tudi pogostejša uporaba zdravega razuma. In nenazadnje, vsak od nas bi se moral vsakič znova vprašati, ali ravna tako, kot je prav, ali pa njegov cilj posvečuje sredstva.

Slovenci znamo etično ravnati in znamo se držati predpisov. Včasih to počnemo, ker se zavedamo morebitnih sankcij, in včasih, ker tako ravnajo vsi okoli nas. Že samo to, kako vozimo, kaže, da je spoštovanje predpisov stvar etične presoje, ne pa njihovega morebitnega nepoznavanja.

Zakaj torej (pre)pogosto ne ravnamo tako? Ker so pri nas slabe prakse postale normalno stanje. »Stvari, za katere vemo, da so kraja, se predstavlja kot ustaljena praksa, ki se prenaša na mlajše, sankcij pa nimamo. Ampak brez sankcij ne gre. Eni zagovarjajo teorijo, da je treba opozoriti, da je nekaj narobe, ampak ali bi v športu zadoščalo, če bi rekli samo, da je pač nekdo uporabil doping? Ne bi,« poudarja dr. Urša Opara Krašovec.

Po drugi strani postajamo prenormirana država. Prenormiranost naše družbe je, kot pojasnjuje sogovornica dr. Marina Hacin Lukšič, posledica tega, da smo izgubili osnovni kompas v smislu temeljnih vrednot. Skupnost se zato prej ali slej mora odločiti, kaj bo njena temeljna smer: plenilski individualizem, kjer je posameznik atomiziran, ali pa povezano delovanje v skupno dobro, saj smo kljub vsemu še vedno socialna bitja, ki do skupnosti odgovorno ravnamo.

Iz pogovorov je tudi razbrati, da moramo stopiti skupaj in obenem pogledati vase. Ljudem, ki opozarjajo na nepravilnosti, je treba prisluhniti, jih zaščititi in podpreti. In če se ugotovi, da je nekdo goljufal, pa čeprav zgolj zato, ker je to ustaljena praksa, je to treba jasno povedati. Njegovo ravnanje je treba prepoznati kot neodgovorno in ga diskvalificirati; recimo tako, da ne more več delovati na vodstvenih položajih. Dokler pa dopuščamo, da poslušni ljudje, ki sprejemajo ustaljene prakse nadrejenih ali celo sami kršijo norme, plezajo navzgor, tako ravnanje celo promoviramo. V taki družbi znanje in argumenti ne štejejo več.

V Sloveniji se torej moramo odločiti, v kakšni družbi želimo živeti. Sprejeti moramo minimalen zavezujoč dogovor o temeljnih vrednotah, ki bi bile podstat za celotno družbeno, kulturno in politično dogajanje. Kaj torej želimo? Družbo, kjer je pravica absolutna kategorija, kjer vsak lahko počne, kar hoče? Ali družbo, kjer morajo biti poleg pravic jasne tudi odgovornosti.

Pogovor z doberdobskim župnikom Ambrožem Kodeljo, ki dogajanje v Sloveniji spremlja od zunaj, iz Italije, bomo objavili na božični večer, 24. decembra. Serijo pogovorov o vrednotah bomo nadaljevali prihodnji ponedeljek in zaključili 31. decembra.