Kaj novi evropski proračun prinaša Sloveniji?
»Ni razlogov za razmišljanje, da bi Slovenija prešla med neto plačnice,« pravi državni sekretar Igor Mally
Odpri galerijo
Evropska komisija bi skupni kmetijski politiki po novem namenila 365 milijard evrov, kar je za 17 milijard manj od zdajšnjega kmetijskega proračuna. Foto: Emmanuel Dunand/Afp
Evropska komisija bo predvidoma v tem mesecu pripravila metodologijo na področju kohezije in kmetijstva, za katera bo v prihodnjem evropskem proračunu predvidoma na voljo manj sredstev. Nato bo bolj znano, kaj predlog komisije glede proračuna 2021-2027 pomeni za Slovenijo. »Ob tem poudarjamo, da ni razlogov za razmišljanje, da bi Slovenija že z naslednjo finančno perspektivo prešla med neto plačnice,« je dejal državni sekretar v Cerarjevem kabinetu Igor Mally.
Z novim evropskim proračunom bo denarja za Slovenijo manj, z brexitom pa se bo relativna razvitost obeh slovenskih kohezijskih regij povečala. Zahodna Slovenija je že zdaj v prehodni kategoriji, medtem ko je vzhodna polno upravičena do sredstev strukturnih skladov. Komisarka Violeta Bulc je sicer v ponedeljek izrazila upanje, da bo »Slovenija uspešno korakala proti državam članicam, ki bodo na koncu neto plačnice«. Vendar da ne more potrditi, ali bo Slovenija postala neto plačnica.
Glede na predlog evropske komisije naj bi bili v prihodnjem evropskem proračunu največji postavki, pomoč manj razvitim regijam (kohezija) in kmetijska politika, skrčeni za pet odstotkov. »Ker pri tokratni objavi komisija še ni predstavila metode za razdeljevanje kohezijskih sredstev in sredstev razvoja podeželja med države članice, v tej fazi še ni mogoče odgovoriti, kaj predlog konkretno pomeni za Slovenijo,« je odgovoril Mally.
Za Slovenijo so najpomembnejša kohezijska sredstva. Slovenija je ves čas izpostavljala, da na tem področju ne sme priti do drastičnega zniževanja sredstev. Podobno velja tudi za kmetijstvo, kjer Evropska komisija predlaga opazno zmanjšanje sredstev. Zaradi pomena in vloge politike razvoja podeželja menimo, da je predlagano zmanjšanje na tem področju občutno preveliko, so se odzvali v vladi.
Kmetje lahko izgubijo še več kot pet odstotkov
Evropska komisija bi skupni kmetijski politiki po novem namenila 365 milijard evrov, kar je za 17 milijard manj od zdajšnjega kmetijskega proračuna. Izdatki za kmetijstvo bi se s tem zmanjšali na tretjino proračuna EU, zdaj znašajo skoraj 40 odstotkov.
Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan je rez označil kot »pravičen izkupiček za kmete. Države članice, ki so neto prejemnice evropskega denarja za kmetijstvo, zlasti največja prejemnica Francija, pa so predlog komisije označile za nesprejemljiv in ogrožajoč za preživetje evropskih kmetov.
Razburja predvsem napoved do štiriodstotnega zmanjšanja neposrednih plačil, ki predstavljajo 70-odstotni delež izdatkov evropskega kmetijskega proračuna. Poleg tega komisija predlaga desetodstotno zmanjšanje sofinanciranja politike razvoja podeželja, kar pomeni, da bodo morale države manko denarja zagotoviti same. Končni zakonski predlog dolgoročnega proračuna bo komisija naznanila konec maja ali v začetku junija.
Agrarni ekonomist Emil Erjavec ocenjuje, da bi bilo znižanje sredstev za skupno kmetijsko politiko lahko tudi večje od napovedanega, saj komisija ni jasna, za katerih pet odstotkov gre in na kaj se nanašajo: na katero obdobje, koliko je upoštevana inflacija in glede več drugih zadev. »Komisija je zadržala znižanja neposrednih plačil, bolj pod pritiskom je politika razvoja podeželja,« pravi Erjavec. Koliko manj denarja bi po novem predlogu prejeli slovenski kmetje, po njegovih besedah še ni mogoče reči, saj je komisija izračune predstavila zelo zavito. Za zdaj je jasno le, da se bo znesek sredstev za neposredna plačila zmanjšal za 3,9 odstotkov.
Vendar učinki sprememb ne bodo odvisni le od denarja, poudarja Erjavec. Bistvena je sprememba izvedbenega modela skupne kmetijske politike, v okviru katerega bodo države morale izdelati strateški načrt, kako bodo denar delile. »Pametne države« so začele razmišljati o prioritetah že novembra lani, ko je komisija objavila sporočilo o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2020.
Slovenije ni bilo med njimi. Erjavec se boji, da bo v skupini držav, ki bodo s pripravo strateških načrtov počakale do sprejetja reforme skupne kmetijske politike. A takrat bo že prepozno. »V roku treh tednov bo komisija objavila vse dokumente. Ni več vprašanje, v katero smer bodo šle stvari, ampak kako se bomo nanje odzvali. Žoga je pri nas. Odločitev ne bomo mogli na Bruselj, ampak jih bomo morali izpeljati sami.«
Z novim evropskim proračunom bo denarja za Slovenijo manj, z brexitom pa se bo relativna razvitost obeh slovenskih kohezijskih regij povečala. Zahodna Slovenija je že zdaj v prehodni kategoriji, medtem ko je vzhodna polno upravičena do sredstev strukturnih skladov. Komisarka Violeta Bulc je sicer v ponedeljek izrazila upanje, da bo »Slovenija uspešno korakala proti državam članicam, ki bodo na koncu neto plačnice«. Vendar da ne more potrditi, ali bo Slovenija postala neto plačnica.
Glede na predlog evropske komisije naj bi bili v prihodnjem evropskem proračunu največji postavki, pomoč manj razvitim regijam (kohezija) in kmetijska politika, skrčeni za pet odstotkov. »Ker pri tokratni objavi komisija še ni predstavila metode za razdeljevanje kohezijskih sredstev in sredstev razvoja podeželja med države članice, v tej fazi še ni mogoče odgovoriti, kaj predlog konkretno pomeni za Slovenijo,« je odgovoril Mally.
Za Slovenijo so najpomembnejša kohezijska sredstva. Slovenija je ves čas izpostavljala, da na tem področju ne sme priti do drastičnega zniževanja sredstev. Podobno velja tudi za kmetijstvo, kjer Evropska komisija predlaga opazno zmanjšanje sredstev. Zaradi pomena in vloge politike razvoja podeželja menimo, da je predlagano zmanjšanje na tem področju občutno preveliko, so se odzvali v vladi.
Kmetje lahko izgubijo še več kot pet odstotkov
Evropska komisija bi skupni kmetijski politiki po novem namenila 365 milijard evrov, kar je za 17 milijard manj od zdajšnjega kmetijskega proračuna. Izdatki za kmetijstvo bi se s tem zmanjšali na tretjino proračuna EU, zdaj znašajo skoraj 40 odstotkov.
Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan je rez označil kot »pravičen izkupiček za kmete. Države članice, ki so neto prejemnice evropskega denarja za kmetijstvo, zlasti največja prejemnica Francija, pa so predlog komisije označile za nesprejemljiv in ogrožajoč za preživetje evropskih kmetov.
Razburja predvsem napoved do štiriodstotnega zmanjšanja neposrednih plačil, ki predstavljajo 70-odstotni delež izdatkov evropskega kmetijskega proračuna. Poleg tega komisija predlaga desetodstotno zmanjšanje sofinanciranja politike razvoja podeželja, kar pomeni, da bodo morale države manko denarja zagotoviti same. Končni zakonski predlog dolgoročnega proračuna bo komisija naznanila konec maja ali v začetku junija.
Agrarni ekonomist Emil Erjavec ocenjuje, da bi bilo znižanje sredstev za skupno kmetijsko politiko lahko tudi večje od napovedanega, saj komisija ni jasna, za katerih pet odstotkov gre in na kaj se nanašajo: na katero obdobje, koliko je upoštevana inflacija in glede več drugih zadev. »Komisija je zadržala znižanja neposrednih plačil, bolj pod pritiskom je politika razvoja podeželja,« pravi Erjavec. Koliko manj denarja bi po novem predlogu prejeli slovenski kmetje, po njegovih besedah še ni mogoče reči, saj je komisija izračune predstavila zelo zavito. Za zdaj je jasno le, da se bo znesek sredstev za neposredna plačila zmanjšal za 3,9 odstotkov.
Vendar učinki sprememb ne bodo odvisni le od denarja, poudarja Erjavec. Bistvena je sprememba izvedbenega modela skupne kmetijske politike, v okviru katerega bodo države morale izdelati strateški načrt, kako bodo denar delile. »Pametne države« so začele razmišljati o prioritetah že novembra lani, ko je komisija objavila sporočilo o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2020.
Slovenije ni bilo med njimi. Erjavec se boji, da bo v skupini držav, ki bodo s pripravo strateških načrtov počakale do sprejetja reforme skupne kmetijske politike. A takrat bo že prepozno. »V roku treh tednov bo komisija objavila vse dokumente. Ni več vprašanje, v katero smer bodo šle stvari, ampak kako se bomo nanje odzvali. Žoga je pri nas. Odločitev ne bomo mogli na Bruselj, ampak jih bomo morali izpeljati sami.«
