Kaj predvideva koalicijska pogodba?

Prioriteta krajšanje čakalnih vrst, brezplačen vrtec, več denarja za šolstvo in kulturo, večja obdavčitev lastnikov večjih in več nepremičnin.
Objavljeno
20. avgust 2018 20.55
Posodobljeno
21. avgust 2018 14.17
Fotografija je arhivska. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Pridobili smo osnutek koalicijske pogodbe, ki jo nameravajo podpisati LMŠ, SMC, SD, Desus in Sab. Prioriteta bo zdravstvo, pravijo.
 
Skrajševanje nedopustnih čakalnih vrst bo naša prioriteta, je zapisano v osnutku koalicijske pogodbe: »Za krajšanje nedopustnih čakalnih dob na razumno raven bomo v projektu skrajševanja čakalnih dob najprej izčrpali vse možnosti in kapacitete v javnih ustanovah, šele nato pa vključili koncesionarje ter zasebnike. Pri tem bodo glavna merila kakovost storitve, število lastnih zaposlenih izvajalcev in cena storitev.« Obljubljajo potrebna finančna sredstva ter kadrovsko okrepitev. Za zdravstvo bodo namenili devet odstotkov BDP, od tega mora biti delež javnih sredstev za zdravstvo najmanj 85-odstoten. Napovedali so zdravstveni cent na trošarine na alkohol, tobak in sladke pijače.
 
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje nameravajo ukiniti in ga ob ohranitvi iste ravni pravic prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje. Sprejeli bodo nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim bodo uredili pravice na ravni zakona. ZZZS se bo preoblikoval in nadgradil tako, da bo poleg obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja pokrival tudi obvezno socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
 

Ena prvih nalog bo proračun

 
Ena prvih nalog nove vlade bo sprememba proračuna za prihodnje leto, in sicer v skladu s fiskalnim pravilom in zavezami iz koalicijske pogodbe. Napovedujejo učinkovitejše črpanje evropskih sredstev iz trenutne perspektive.
 
Na področju davkov napovedujejo davek na nepremičnine in premoženje, ki bo bolj obdavčil lastnike več ter večjih nepremičnin. Spodnjo mejo davka od dohodkov pravnih oseb bodo določili na pet odstotkov, uvedli pribitek na transakcije v davčne oaze in osebne prihodke iz kapitala in rent vključili v osnovo za odmero dohodnine.
 
Kot smo že poročali, nameravajo razbremeniti plače, po drugi strani pa povišati prispevne stopnje za delodajalce.
 
Podjetjem sicer obljubljajo finančne spodbude – predvsem davčne olajšave –, merilo za spodbude pa bodo tehnološka naprednost, pričakovana dodana vrednost in mednarodna konkurenčnost.
 
Direktoratu za lesarstvo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo bodo dodali področje gradbeništva. Direktorat bo tako skrbel za tesnejše povezovanje podjetij v panogi, učinkovitejši nastop na tujih trgih, koordinacijo razvojnih projektov, zagotavljanje virov financiranja in zagotavljanje ustreznih zakonskih podlag, pomembnih za panogo, so zapisali.

 
Prožnejši trg dela


V okviru socialnega dialoga obljubljajo spremembe delovnopravne zakonodaje v smeri lažjega prilagajanja delodajalcev hitrim spremembam v poslovnem okolju, vendar ob hkratni vzpostavitvi mehanizmov ustrezne varnosti delojemalcev s postopno izenačitvijo pravic vseh oblik dela.
 
Pripravili naj bi medresorske ukrepe za odpravo prekarnosti ter tudi za agencijske delavce na čakanju uvedli zajamčeno minimalno plačo.
 
V prihodnjih dveh letih se bo sicer minimalna plača vsako leto povišala za 4,5 odstotka, so še zapisali.
 

Upravljanje državnega premoženja

 
Napovedujejo spremembe strategije upravljanja kapitalskih naložb države. Strategija mora poleg učinkovitosti in donosnosti  zasledovati tudi socialne in okoljske cilje, skladen regionalni razvoj ter vpliv na zaposlenost.
 
»Proučili bomo smotrnost prenosa SDH pod pristojnost ministrstva za gospodarstvo, in sicer ker je bila večina podjetij že finančno prestrukturirana in zdaj sledi faza v smeri poslovnega prestrukturiranja,« so zapisali.
 

2TDK ostaja, Madžari tudi?

 
Nadaljevali bodo izvajanje projekta nove dvotirne železniške proge med Koprom in Divačo preko projektnega podjetja 2TDK. Nadaljevali bodo pogajanja z zalednimi državami in hkrati proučili možnosti, da se drugi tir financira brez sodelovanja drugih držav. Pri morebitni odločitvi o sodelovanju bo vlada upoštevala samo možnost, ki bo ugodna za Slovenijo, so zapisali.
 

Brezplačen vrtec

 
Zagotovili bodo stabilno financiranje vzgoje in izobraževanja na raven šest odstotkov BDP, so v koalicijski pogodbi obljubili povišanje sredstev. Obljubljajo še, da bodo zastavili program brezplačnega vrtca, brezplačne obvezne učbenike v prvi triadi in brezplačno učenje slovenščine za vse priseljence.
 
Za kulturo obljubljajo dvig sredstev, in sicer s ciljem do konca mandata doseči vsaj 0,5 odstotka BDP.