Kaj pričakujejo od vlade v različnih družbenih podsistemih

Poslanci danes razpravljajo in bodo predvidoma potrdili 16. slovensko vlado, četrto Janeza Janše. Generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavatovanje, sindikalista, predsednika Združenja delodajalcev, vodjo največje kulturne ustanove pri nas in profesorja mednarodnih odnosov smo vprašali, kaj pričakujejo od nove vlade.

Marijan Papež: Koalicijska pogodba za upokojence ugodna

Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ocenjuje, da bi nekatere zaveze iz koalicijske pogodbe za upokojence lahko pomenile ugodnejšo situacijo, kot je sedanja: »Ena od teh je, da se formula za redno usklajevanje obdrži pri 50 odstotkih inflacije in dviga plač, napisano je, da bo usklajevanje dvakrat letno, predvideva tudi demografski rezervni sklad, kar je za dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema pozitivna napoved.« Koalicijska pogodba nakazuje tudi odpravo neenakosti, predvsem pri odmernih odstotkih. »Napisano je še, da bi obvezni zdravstveni prispevek diferencirali glede na višino pokojnine, odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo pa predvideva že interventni zakon,« je Papež naštel dva dejavnika, ki bosta vplivala na višino izplačil.

Pričakuje, da se bo pokojninska reforma, kot je bila dogovorjena s socialnimi partnerji, uveljavljala naprej. »Glede na to, da nobena od zdaj vladnih strank ob sprejemu ni glasovala proti, mislim, da se v to ne bo posegalo,« meni Papež.

V interventnem zakonu, ki še čaka na odločitev ustavnega sodišča, je nekaj zadev, ki so, kot se je izrazil, že dolgo visele v zraku, od prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela in možni odpovedi delovnega razmerja, do nižjih prispevkov za espeje, ki pa bodo omejeni na dve leti, in socialne kapice. »Pomembno pa je, da se za vse to zagotovi tudi dodatna sredstva. Ustanovitev demografskega sklada je v tem smislu pozitivna,« je komentiral Papež.

Branimir Štrukelj: Favorizacijo določenih skupin v javnem sektorju bo težko doseči

Branimir Štrukelj kot glavni tajnik Sviza pričakuje, da bo javno šolstvo, ki je kakovostno in mnogo prispeva h kakovosti življenja in enakosti v Sloveniji, ohranilo svoj položaj še naprej. Kot predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije pa je napoved po ločenih plačnih sistemov pospremil z besedami, da so se sindikati v javnem sektorju dve leti pogajali o novem plačnem sistemu, pod katerega so se podpisali. »Osnovni cilj je, da se ta plačna reforma dokonča, usklajevanje plač bo potekalo do januarja 2028. Nujni pogoj za kakršnekoli spremembe je, da najprej končamo to prehodno obdobje in da se izpeljejo ključni elementi plačne reforme, to pa je zlasti, ne pa samo, uskladitev plač v skladu s tem podpisanim dogovorom.«

Kar zadeva vzpostavitev ločenih plačnih sistemov je komentiral, da za zdaj nimajo popolnoma nobenih indikacij, kako naj bi se to izpeljalo. »Je pa treba opozoriti, da če ima vlada v mislih favorizacijo ali ugodnejše rešitve za posamezne skupine v javnem sektorju, ki bi druge skupine postavljale v manj ugoden položaj ali pa v relativno razvrednotenje njihovega dela, bo to težko doseči,« se je odzval Štrukelj, ki poudarja, da si želijo, da vlada sindikate sprejme kot enakopravne socialne partnerje »po vzoru držav z dolgo demokratično tradicijo, kjer ključne ekonomske in socialne odločitve niso zgolj rezultat političnega odločanja, ampak rezultat participativne demokracije«. Pričakujejo vključenost tistih, ki zastopajo posamezne skupine, v tem primeru zaposlene. »Seveda je želja, da ne zdrsnemo proti vzhodni Evropi, kjer je več ali manj pač odločanje omejeno na politično odločanje. Želimo iti v smer skandinavskih držav, Francije, Nemčije, kjer je to norma, ki smo jo v Sloveniji v veliki meri že dosegli ali pa jo lovimo.«

Marjan Trobiš: Pričakujemo davčno in administrativno razbremenitev

V prvi vrsti od nove vlade pričakujem razbremenitev gospodarstva, tako davčno kot administrativno, je poudaril predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. »Zdaj previsoko obdavčene plače bi morale postati primerljive evropskim državam. Mi ob tem pozabljamo, da imajo države z največjimi obremenitvami plač tudi določene olajšave, ki jih mi nimamo. V Nemčiji je denimo mogoče pri nakupu hiše ali stanovanja od davčne osnove odbiti obresti, kar daje manevrski prostor za večje investicije.«

Trobiš je pri tem zanikal, da bi socialni dialog v zadnjem času tekel korektno: »Imeli smo socialni monolog. Verjamem pa, da bomo našli skupni jezik, brez da se bo vključila ulica, ampak da bo lahko ekonomsko-socialni svet deloval normalno v tripartitni komunikaciji. Za to pa morajo biti vsi partnerji enakovredni.«

Boštjan Udovič: Oblikovati je treba pragmatično-načelno zunanjo politiko.

»Zunanjepolitični izzivi, ki čakajo prihodnjega zunanjega ministra in državne sekretarje, pa tudi vlado in državni zbor kot celoto, ne bodo lahki. Svet se radikalno pre(s)navlja, kar pomeni, da bomo morali doma opraviti veliko strateških premislekov, da nas dogodki v mednarodni skupnosti ne prehitijo,« je komentiral mednarodni politolog s Fakultete za družbene vede Boštjan Udovič.

»V zvezi s tem tako koalicijska pogodba kot tudi predstavitev ministra Toneta Kajzerja kažeta, da se prihodnje vodstvo zunanjega ministrstva zaveda zahtevnosti časov. Moja pričakovanja so velika, vem pa, da se vseh ne bo dalo izpolniti.«

Po njegovih besedah bi bilo treba smelo slediti zastavljeni koalicijski pogodbi na področju zunanjih zadev ter s tem oblikovati pragmatično-načelno zunanjo politiko. Okrepiti gospodarsko diplomacijo Slovenije, meritokracijo v diplomatski službi, z izobraževanjem in usposabljanjem opolnomočiti naše diplomate za nove čase, kadrovsko razširiti naša diplomatska predstavništva, strateško imenovati več Slovencev v evropske in mednarodne organe. Nadgraditi in okrepiti odnose s sosednjimi državami, EU, strateškimi partnerji in zavezniki ter znotraj pobude Treh morij. Prenoviti Zakon o zunanjih zadevah v smeri njegove večje odprtosti in usklajenosti z novimi časi.

Jure Novak: Ministrica za kulturo bo nadaljevala z dobrimi praksami

»V Cankarjevem domu ministrici za kulturo ob imenovanju čestitamo. Prepričani smo, da bo nadaljevala z dobrimi praksami preteklih let, zagotavljala razvoj in stabilnost sektorja ter zagovarjala pomen umetnosti in kulture v družbi. In da bo prepoznala ter podpirala centralno pozicijo Cankarjevega doma v mreži slovenskih in evropskih kulturnih institucij,« je dejal generalni direktor Cankarjeva doma, največje slovenske kulturne ustanove, Jure Novak.

Mojca Mihelič: Trenutno je bolj prisoten strah kot pričakovanja

Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič je dejala, da prav velikih pričakovanj šolniki za zdaj nimajo: »Bolj nas je strah, da bi spremenili stvari, ki sicer dobro delujejo. Zato pričakujemo bolj ali manj le to, da bi nova vlada zmogla videti, kaj je dobro za prihodnost javnega šolstva. In da bi pri tem upoštevali resnično nas, ki delamo v šolah in ki delamo v dobro svojih učencev. Da ne bi poslušali morda neke ozke skupine ljudi, ki ima svoje interese.«

Miheličeva je dodala, da je nujno treba urediti status šolnikov na splošno in ravnateljev. Tudi spreminjanje sestave svetov zavodov vrtcev in šol se ji ni zdi smiselno. Spomnimo, da koalicijska pogodba navaja, da bodo ponovno vzpostavili sestavo svetov zavodov, v katerem bodo imeli predstavniki staršev, ustanoviteljev in zaposlenih vsak po tri predstavnike. Trenutno velja drugače, in sicer po tri predstavnike imajo ustanovitelji in starši, pet jih imajo zaposleni. Čeprav je tudi bodoči šolski minister Borut Rončević že napovedal, da bodo sestavo svetov zavodov vnovič spremenili, to se je namreč zgodilo že v dveh vladah Janeza Janše, Miheličeva upa, da se tokrat to ne bo zgodilo: »Naj svete zavodov pustijo take, kot so. Vsaj na naši šoli so zaposleni že zdaj v manjšini, saj so vsi trije predstavniki občine dejansko starši naših učencev. Starši imajo torej v našem svetu zavoda večino.« Miheličeva pa se veseli, da je bila kot zaveza večkrat izpostavljena avtonomija učiteljev: »Veselimo se, da jo bodo vzpostavili, čeprav se sprašujemo, kako. Upamo, da ne z dekreti.«