Kaj res?
Vsak teden izberemo tiste komentarje in trditve, ki se nam zdijo na meji z neresnico in jih preverimo.
![Fotografija: Ljudmila Novak predsednika kandidatka stranke Nsi 8.8.2017 Ljubljana Slovenija [Ljudmila Novak,predsedniki kandidati,Nsi,Ljubljana,Slovenija] Foto Joe Suhadolnik](/media/images/20200910/127856.2e16d0ba.fill-800x450.jpg)
Odpri galerijo
Ljudmila Novak predsednika kandidatka stranke Nsi 8.8.2017 Ljubljana Slovenija [Ljudmila Novak,predsedniki kandidati,Nsi,Ljubljana,Slovenija] Foto Joe Suhadolnik
»Janez Janša uničuje svoje koalicijske partnerje, zato v vlado z njim ne bi šla.«
Ljudmila Novak, NSi, 6. 7. 2018
■ ■ ■ Statistično gledano ni tako hudo. Je pa res, da se NSi kot članici prve vlade Janeza Janše na naslednjih volitvah ni uspelo uvrstiti v parlament. Toda stranka je izboljšala rezultat po sodelovanju v drugi vladi Janeza Janše.
Pogledali smo statistiko rezultatov koalicijskih partnerjev, torej brez vladajoče stranke, od četrte vlade naprej. Od vlad, ki so delovale do volitev, je bila z naskokom najbolj pogubna koalicija s SD, ko je vlado sestavljal Borut Pahor. Koalicijski partnerji so na naslednjih volitvah izgubili 71 odstotkov poslanskih mest. Prva Janševa vlada (2004–2008) je prinesla 40 odstotkov manj poslancev koalicijskim partnerjem na naslednjih volitvah. Še najmanj škode je povzročil Miro Cerar. Koalicijski partnerji te vlade so ohranili število poslanskih sedežev, a z različnim uspehom.
Največji padec so doživeli koalicijski partnerji v drugi Janševi vladi, ko so na naslednjih volitvah doživeli 72-odstotni osip. A moramo opozoriti, da so koalicijski partnerji sredi mandata izstopili iz koalicije, vlada pa je razpadla. Ena stranka je prestopila v drugo koalicijo in nato izpadla iz parlamenta. Ta državni zbor je končal delo v koaliciji z Alenko Bratušek. Koalicija z njo je odnesla tretjino sedežev na volitvah. NSi je v tem mandatu pridobila en sedež. Precej pogubna za koalicijske partnerje je bila vlada LDS med letoma 1997 in 2000, ki je koalicijskim partnerjem na naslednjih volitvah odnesla 45 odstotkov poslanskih sedežev. Zanimivost te vlade je, da je padla le malo pred volitvami in da je na volitvah znova zmagala LDS.
——————
»Slovenija je s 17-odstotno davčno stopnjo davka na dohodek pravnih oseb med razvitimi državami za Irsko druga davčno najugodnejša država.«
Levica, 10. 7. 2018
■ ■ ■ Ne bo držalo. Levica sicer povzema članek iz leta 2015. Davčna stopnja davka na dohodek pravnih oseb od leta 2017 znaša 19 odstotkov. Če kot razvite države štejemo članice OECD, potem imajo vsaj štiri nižje davčne stopnje kot Slovenija. Še tri imajo enako stopnjo obdavčitve. Enako stopnjo davka na dohodek pravnih oseb kot Slovenija ima, denimo tudi Velika Britanija, nižje stopnje pa ima 21 od 26 kantonov v Švici. Tudi med članicami EU Slovenija ni v ospredju. Sedem držav ima nižje stopnje, še tri pa enake kot Slovenija.
Ljudmila Novak, NSi, 6. 7. 2018
■ ■ ■ Statistično gledano ni tako hudo. Je pa res, da se NSi kot članici prve vlade Janeza Janše na naslednjih volitvah ni uspelo uvrstiti v parlament. Toda stranka je izboljšala rezultat po sodelovanju v drugi vladi Janeza Janše.
Pogledali smo statistiko rezultatov koalicijskih partnerjev, torej brez vladajoče stranke, od četrte vlade naprej. Od vlad, ki so delovale do volitev, je bila z naskokom najbolj pogubna koalicija s SD, ko je vlado sestavljal Borut Pahor. Koalicijski partnerji so na naslednjih volitvah izgubili 71 odstotkov poslanskih mest. Prva Janševa vlada (2004–2008) je prinesla 40 odstotkov manj poslancev koalicijskim partnerjem na naslednjih volitvah. Še najmanj škode je povzročil Miro Cerar. Koalicijski partnerji te vlade so ohranili število poslanskih sedežev, a z različnim uspehom.
Največji padec so doživeli koalicijski partnerji v drugi Janševi vladi, ko so na naslednjih volitvah doživeli 72-odstotni osip. A moramo opozoriti, da so koalicijski partnerji sredi mandata izstopili iz koalicije, vlada pa je razpadla. Ena stranka je prestopila v drugo koalicijo in nato izpadla iz parlamenta. Ta državni zbor je končal delo v koaliciji z Alenko Bratušek. Koalicija z njo je odnesla tretjino sedežev na volitvah. NSi je v tem mandatu pridobila en sedež. Precej pogubna za koalicijske partnerje je bila vlada LDS med letoma 1997 in 2000, ki je koalicijskim partnerjem na naslednjih volitvah odnesla 45 odstotkov poslanskih sedežev. Zanimivost te vlade je, da je padla le malo pred volitvami in da je na volitvah znova zmagala LDS.
——————
»Slovenija je s 17-odstotno davčno stopnjo davka na dohodek pravnih oseb med razvitimi državami za Irsko druga davčno najugodnejša država.«
Levica, 10. 7. 2018
■ ■ ■ Ne bo držalo. Levica sicer povzema članek iz leta 2015. Davčna stopnja davka na dohodek pravnih oseb od leta 2017 znaša 19 odstotkov. Če kot razvite države štejemo članice OECD, potem imajo vsaj štiri nižje davčne stopnje kot Slovenija. Še tri imajo enako stopnjo obdavčitve. Enako stopnjo davka na dohodek pravnih oseb kot Slovenija ima, denimo tudi Velika Britanija, nižje stopnje pa ima 21 od 26 kantonov v Švici. Tudi med članicami EU Slovenija ni v ospredju. Sedem držav ima nižje stopnje, še tri pa enake kot Slovenija.
