Preverili smo: so zaveze koalicijske pogodbe res izpolnjene 96-odstotno?
Vsak teden izberemo tiste komentarje in trditve, ki se nam zdijo na meji z neresnico in jih preverimo. Te smo izbrali ta teden.
Odpri galerijo
Aleksandar Kešeljević
»96-odstotno so uresničene zaveze o celoviti prenovi sistema javne uprave, 95-odstotno zaveze o izboljšavah v visokem šolstvu, 90-odstotno pa zaveze o ureditvi področja športa, 79-odstotno je uresničena predvidena reforma v zdravstvu, 78-odstotno področje energetike, 73-odstotno pa načrtovani ukrepi za pomoč gospodarstvu.«
Aleksandar Kešeljević SMC, 19. 4. 2018
■ ■ ■ Močno smo se potrudili, da bi našli kakšno oporo naštetim podatkom iz zavez koalcijske pogodbe. Ključna težava je že v tem, da zaveze v koalicijskem sporazumu niso postavljene tako, da bi jih bilo mogoče ovrednotiti, ampak gre večinoma za načelna stališča. Težavno smo imeli tudi z iskanjem citiranih področij. Celovite prenove sistema javne uprave sploh ni med zavezami koalicijskega sporazuma. kolegi iz športnega uredništva ugotavljajo, da je vlada udejanila le načrt o sprejetju novega Zakona o športu in še to dve leto po predvidenem roku. Na področju zdravstva ni bil sprejet ključni zakon, razmere v zdravstvu pa še nikoli niso bile tako slabe kot so zdaj. Ob koncu mandata je vlada razmere v zdrvstvu krpala v interventnimi ukrepi, ki pa niso rešili težav sistema...
——————
»Kot vemo se v Sloveniji zgodi največ kršitev človekovih pravic glede na število prebivalcev.«
SDS, 24. 4. 2018
■ ■ ■ Citat je netočen in zavajajoč, a se strinjamo, da je število primerov kršitev iz Slovenije veliko. SDS se sklicuje na podatke Evropskega sodišča za človekove pravice. To je skupno ugotovilo 329 kršitev človekovih pravic posameznikov v Sloveniji od tega je bilo deset primerov lani. To pomeni skupno 159 kršitev na milijon prebivalcev in 4,8 primera na milijon prebivalcev lani. Po skupnem številu je Slovenija na tretjem mestu za San marinom in Lihtenštajnom. Lani pa je bila na šestem mestu za Monakom, Črno Goro, Islandijo, Latvijo in Litvo. V ospredju so torej majhne države. Večina kršitev v Sloveniji je povezanih z dolžino sodnih procesov in pravično odškodnino. Po številu je daleč največ kršitev iz Turčije in Rusije, kjer pa izstopajo hujše kršitve. Med drugim se nanašajo na svobodo in varnost ter pravično sojenje. Med lani obravnavanimi primeri je iz kar 43 odstotkov primerov iz teh dveh držav, kljub temu pa statistično ti dve državi nista v ospredju, če kršitve razvrščamo glede na število prebivalcev.
——————
»Kje ste bili (državni svetnik Igor Velov, op.a.) 30. novembra, ko so se dvigovale plače direktorjev javnih zavodov? Kje ste bili, ko se je recimo prejšnje leto dvakrat znižala dohodnina za najbogatejše z javno finančnim učinkom 80 milijonov evrov?«
Goran Lukić, Delavska svetovalnica, 24. 4. 2018
■ ■ ■ Gospod Lukić je z izjavo želel opozoriti na dvoličnost državnega sveta. Ne želimo se spuščati v razpravo o socialnih prejemkih, zgolj opozarjamo, da njegova izjava prvič ni točna in drugič ne utemljuje razloga za ali proti spremembi socialnih pomoči. Plače direktorjev javnih zavodov je dvignila vlada z uredbo. Ne državni zbor ter tudi ne državni svet na to odločitev nista imela vpliva. Paket davčnih ukrepov s katerimi so se spremenili dohodninski razredi, je bil uravnotežen z dvigom stopnje davka na dohodek pravnih oseb. Skupni učinek je povečal prihodke državne blagajne.
Aleksandar Kešeljević SMC, 19. 4. 2018
■ ■ ■ Močno smo se potrudili, da bi našli kakšno oporo naštetim podatkom iz zavez koalcijske pogodbe. Ključna težava je že v tem, da zaveze v koalicijskem sporazumu niso postavljene tako, da bi jih bilo mogoče ovrednotiti, ampak gre večinoma za načelna stališča. Težavno smo imeli tudi z iskanjem citiranih področij. Celovite prenove sistema javne uprave sploh ni med zavezami koalicijskega sporazuma. kolegi iz športnega uredništva ugotavljajo, da je vlada udejanila le načrt o sprejetju novega Zakona o športu in še to dve leto po predvidenem roku. Na področju zdravstva ni bil sprejet ključni zakon, razmere v zdravstvu pa še nikoli niso bile tako slabe kot so zdaj. Ob koncu mandata je vlada razmere v zdrvstvu krpala v interventnimi ukrepi, ki pa niso rešili težav sistema...
——————
SDS
»Kot vemo se v Sloveniji zgodi največ kršitev človekovih pravic glede na število prebivalcev.«
SDS, 24. 4. 2018
■ ■ ■ Citat je netočen in zavajajoč, a se strinjamo, da je število primerov kršitev iz Slovenije veliko. SDS se sklicuje na podatke Evropskega sodišča za človekove pravice. To je skupno ugotovilo 329 kršitev človekovih pravic posameznikov v Sloveniji od tega je bilo deset primerov lani. To pomeni skupno 159 kršitev na milijon prebivalcev in 4,8 primera na milijon prebivalcev lani. Po skupnem številu je Slovenija na tretjem mestu za San marinom in Lihtenštajnom. Lani pa je bila na šestem mestu za Monakom, Črno Goro, Islandijo, Latvijo in Litvo. V ospredju so torej majhne države. Večina kršitev v Sloveniji je povezanih z dolžino sodnih procesov in pravično odškodnino. Po številu je daleč največ kršitev iz Turčije in Rusije, kjer pa izstopajo hujše kršitve. Med drugim se nanašajo na svobodo in varnost ter pravično sojenje. Med lani obravnavanimi primeri je iz kar 43 odstotkov primerov iz teh dveh držav, kljub temu pa statistično ti dve državi nista v ospredju, če kršitve razvrščamo glede na število prebivalcev.
——————
Goran Lukić
»Kje ste bili (državni svetnik Igor Velov, op.a.) 30. novembra, ko so se dvigovale plače direktorjev javnih zavodov? Kje ste bili, ko se je recimo prejšnje leto dvakrat znižala dohodnina za najbogatejše z javno finančnim učinkom 80 milijonov evrov?«
Goran Lukić, Delavska svetovalnica, 24. 4. 2018
■ ■ ■ Gospod Lukić je z izjavo želel opozoriti na dvoličnost državnega sveta. Ne želimo se spuščati v razpravo o socialnih prejemkih, zgolj opozarjamo, da njegova izjava prvič ni točna in drugič ne utemljuje razloga za ali proti spremembi socialnih pomoči. Plače direktorjev javnih zavodov je dvignila vlada z uredbo. Ne državni zbor ter tudi ne državni svet na to odločitev nista imela vpliva. Paket davčnih ukrepov s katerimi so se spremenili dohodninski razredi, je bil uravnotežen z dvigom stopnje davka na dohodek pravnih oseb. Skupni učinek je povečal prihodke državne blagajne.
