Kaj se zgodi v pljučih, ki jih napade covid-19? 

Pri huje obolelih lahko vnetna tekočina zalije pljuča v vsega nekaj urah in brez pomoči respiratorja ne morejo več dihati.

Objavljeno
26. marec 2020 13.03
Posodobljeno
26. marec 2020 14.10
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Zakaj se novi koronavirus pri nekaterih ustavi v sluznici zgornjih dihal in ga nato telo in imunski sistem tam pokončata, pri drugih pa preide v spodnja dihala pod glasilkami, kjer lahko z razmnoževanjem in povzročanjem vnetja močno poškoduje pljuča, medicinski znanosti še ni uspelo razvozlati, pravi primarij mag. Matjaž Turel, specialist internist pulmolog v ljubljanskem UKC: »Vemo pa, da lahko tudi okužbo spodnjih dihal spremljajo samo simptomi, kot so kašljanje in izkašljevanje, pri čemer virus ostane samo v sluznici dihal in kakšne večje škode ne povzroči, lahko pa nadaljuje pot v pljuča in prizadene pljučno tkivo.«
 

Pljuča postanejo gosta kot jetra


Virusno pljučnico, ki je posledica takšnega obolenja, lahko imunski sistem ustavi in oboleli začne okrevati, pri določenem številu ljudi, precej večjem kot pri gripi, pa pljučnica napreduje, telo je ne zmore ustaviti oziroma se, kot pravi primarij mag. Turel, dogaja celo, da je imunski odziv tako močen, da lahko že ta povzroči škodo v pljučih. V njih se nato ob napredovanju vnetja, ki ga je povzročil virus, začnejo mašiti majhne dihalne poti med pljučnimi mehurčki. Čeprav se nekaj podobnega dogaja tudi pri običajni pljučnici, imajo pljuča navadno dovolj rezerve, da jo ljudje preživijo brez hujših težav.

Novi koronavirus lahko v telo vstopa skozi očesno, nosno ali ustno sluznico. Osnovni namen virusa je, da se v napadenih celicah razmnoži in nato iz gostitelja prek kapljic okuži drugega.


Pri hujšem vnetju pa se pljučna sposobnost izmenjave kisika in ogljikovega dioksida ob vdihu in izdihu močno zmanjša, oboleli začne hitro in globlje dihati, poveča se mišično delo in sčasoma dihalne mišice popustijo. Pljuča, ki so v normalnem stanju penasta, zato postanejo vse bolj gosta, kot jetra, izgubijo sposobnost krčenja in širjenja in s tem tudi izmenjevanja kisika in ogljikovega dioksida. Pri tako obolelih pacientih tudi z dodajanjem kisika ni več mogoče zagotoviti, da bi ga v krvi imeli dovolj.

image
Pri bolnikih, ki zbolijo za covidom-19, se težave z dihanjem pojavijo po približno šestih dneh, potem pa jim deveti ali deseti dan zelo na hitro, v nekaj urah, lahko vnetna tekočina napolni pljuča, opozarja primarij mag. Matjaž Turel, specialist internist pulmolog v ljubljanskem UKC FOTO: Arhiv Dela

 

Težave z dihanjem po približno šestih dneh


»Takrat nastopijo naši intenzivisti, bolniku v sapnik vstavijo cevko in ga priklopijo na respirator, ki mu nato v pljuča dovaja kisik in mu pomaga dihati,« je dejal Turel. Opozarja, da se pri bolnikih, ki so okuženi z novim koronavirusom in ki se jim stanje poslabša, težave z dihanjem pojavijo po približno šestih dneh, potem pa jim deveti ali deseti dan zelo na hitro, v nekaj urah, vnetna tekočina napolni pljuča. »V tej fazi je ta proces zelo hiter in ne vemo še povsem, zakaj,« je dejal Turel. Zaradi škode, ki jo virus povzroči v pljučih, lahko nato okrevanje traja tudi več tednov.


Do zdravila prej kot pri drugih boleznih


Doslej znana zdravila, ki jih preizkušajo in niso bila razvita posebej za zdravljenje okužb z novim koronavirusom, delujejo predvsem v smeri upočasnjevanja širjenja virusa in zmanjšanja vnetja, je dejal primarij mag. Turel, ki verjame, da bomo učinkovito zdravilo za koronavirus dobili bistveno hitreje kot pri drugih, ne tako nevarnih boleznih.