Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Kaj so glede Romov predlagali župani leta 2023 in kakšno je bilo mnenje vlade?

V gradivu državnega zbora smo preučili predlog županov iz leta 2023 in našli tudi odziv vlade nanj.
V četrtem poskusu je NSi maja uspelo uzakoniti začasno materialno prejemanje otroškega dodatka, če otrok ne obiskuje šole. FOTO: Cropix
V četrtem poskusu je NSi maja uspelo uzakoniti začasno materialno prejemanje otroškega dodatka, če otrok ne obiskuje šole. FOTO: Cropix
27. 10. 2025 | 10:43
27. 10. 2025 | 13:47
7:12

Župani enajstih občin v jugovzhodni Sloveniji so že jeseni leta 2022 pripravili paket sprememb petih zakonov, namenjen reševanju romskih vprašanj. Predlagali so spremembe petih zakonov: zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o urejanju trga dela, zakona o varstvu javnega reda in miru ter zakona o voznikih.

Župani občin Novo mesto, Brežice, Škocjan, Semič, Metlika, Črnomelj, Ribnica, Trebnje, Šentjernej, Kočevje in Krško so predlog paketa zakonskih sprememb poslali v državni zbor leta 2023 v upanju, da ga bo v zakonodajni postopek vložila katera od poslanskih skupin, a se to ni zgodilo.

image_alt
Okrepitev novomeške policije in zaostritev kaznovalne politike

S podpisi 31.000 ljudi so nato v proceduro 10. avgusta 2023 vložili predlog zakona o dopolnitvah zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Kot izhaja iz gradiv državnega zbora, je predlog  vseboval dva glavna ukrepa: avtomatično izplačevanje otroškega dodatka v naravi (v materialni obliki) za tri mesece, če inšpektorat za šolstvo in šport ugotovi, da otrok neupravičeno ne obiskuje pouka. In znižanje otroškega dodatka za 33 odstotkov, če otrok po osnovni šoli ne nadaljuje šolanja (v srednji šoli ali v programih, ki vodijo do kvalifikacije).

Vlada predloga takrat ni podprla

Vlada je v mnenju o predlogu zakona zapisala, da »ne podpira predloga in ga odsvetuje sprejeti, ker so ukrepi nepotrebni in kaznovalni, otroški dodatek pa ni nagrada ali kazen, ampak sredstvo za preživetje otroka«.

Zapisali so še, da je starše, ki otrokom ne omogočijo osnovnošolskega izobraževanja, že zdaj mogoče kaznovati po zakonu o osnovni šoli, centri za socialno delo pa da že lahko po lastni presoji otroški dodatek izplačujejo v naravi, če obstajajo tehtni razlogi.

Po mnenju vlade bi ukrep povečal revščino, znižanje dodatka pa bi najbolj prizadelo socialno najšibkejše družine in povečalo tveganje revščine otrok.

Mobilna učilnica za izobraževanje predšolskih otrok v Dobruški vasi. Projekt policije (PU Novo mesto in Generalne policijske uprave) za boljšo izobrazbo romske populacije. FOTO: Mitja Felc
Mobilna učilnica za izobraževanje predšolskih otrok v Dobruški vasi. Projekt policije (PU Novo mesto in Generalne policijske uprave) za boljšo izobrazbo romske populacije. FOTO: Mitja Felc

Razlogi za neobiskovanje šole so, kot so zapisali, pogosto povezani s čustvenimi in duševnimi stiskami. »Namesto kaznovanja bi bilo treba uvajati mehkejše, spodbujevalne ukrepe in podporo družinam,« so med drugim zapisali in dodali, da je »romsko vprašanje kompleksno (stanovanja, infrastruktura, dostop do vode, izobrazba …), zato ga je treba reševati celovito, ne s parcialnimi kaznovalnimi ukrepi, in da že obstajajo državni programi«.

image_alt
Jugovzhod z Romi na bojni nogi, severovzhod s skupnostjo že dolgo živi v miru

Dodali so še, da se »romska skupnost sooča s številnimi izzivi. Večina Romov je ujetih v brezizhodno spiralo socialne ogroženosti, odvisnosti in kriminala na družbenem robu. Če želimo rešiti problem, v katerem so se znašli, je treba razumeti njegovo družbeno razsežnost, za urejanje njihove situacije pa je bistven ustrezen redosled dogodkov, ki se prične z zagotavljanjem osnovnih bivalnih pogojev (legalizacija naselij, urejanje komunalne infrastrukture, dostop do vode za vse romske otroke), zato da bodo imeli pogoje za obiskovanje šole, ne da bi jih zasmehovali in trpinčili vrstniki.«

Kaj so še predlagali župani?

V predlogu sprememb zakona o urejanju trga dela so predlagali poenostavitev postopkov napotitve brezposelnih oseb na delo in možnost izbrisa iz evidence za tiste, ki delo zavračajo. Javna dela za ranljive skupine, med njimi Rome, naj bi se podaljšala z dveh na štiri leta, da bi tisti, ki so pripravljeni delati, lahko ohranjali stik z delovnim okoljem daljše obdobje.

V zvezi z zakonom o varstvu javnega reda in miru je bila predlagana zaostritev sankcij za streljanje z orožjem zunaj za to določenih prostorov. Ukrep je namenjen predvsem zmanjšanju nevarnih incidentov, ki se pojavljajo v nekaterih romskih naseljih.

Po predlogu sprememb zakona o voznikih bi posameznik lahko opravljal vozniški izpit šele, ko bi obiskoval devet let osnovne šole in uspešno zaključil vsaj sedmi razred. S tem so želeli župani povezati pridobitev vozniškega dovoljenja z osnovno izobrazbo in tako spodbujati večjo vključenost mladih v izobraževalni sistem.

Edina sprejeta sprememba je bila, kot poroča STA, novela zakona o urejanju trga dela, s katero se je obdobje vključitve v javna dela podaljšalo z dveh na štiri leta. Predlog je bil sprejet oktobra 2023 s podporo koalicijskih strank (Gibanje Svoboda, SD, Levica), opozicijske NSi in poslancev narodnih manjšin.

Stranka NSi je kasneje predlagala še sveženj zakonov, med drugim novelo kazenskega zakonika, ki bi omogočila širšo uporabo mladoletniškega zapora. Ministrstvo za pravosodje je predlog označilo za spornega in zakonodajni postopek se je ustavil. Uspešni pa so bili pri spremembi zakonov o socialnih in družinskih prejemkih, ki med drugim določa, da če starši otrokom ne bodo zagotovili obveznega osnovnošolskega izobraževanja, bodo socialne prejemke in otroški dodatek začasno prejemali v materialni obliki.

Vlada je pripravila svoje predloge

Medtem je vlada pripravila več lastnih zakonodajnih rešitev. Sprejeta je bila novela zakona o osnovni šoli, ki uvaja dopolnilno izobraževanje za romske učence, in novela zakona o financiranju občin, ki uvaja strožje poročanje občin z romskimi naselji. Poleg tega je bila sprejeta novela zakona o vrtcih, ki določa obvezno vključevanje romskih otrok leto pred vstopom v osnovno šolo, s čimer želi vlada zagotoviti zgodnje vključevanje otrok v izobraževalni sistem.

Pripravljena je tudi novela zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ukinja 20-odstotno povišanje dodatka za otroke, ki do četrtega leta ostajajo v domačem varstvu. Vlada pripravlja tudi nov zakon o romski skupnosti, ki predvideva institut romskega koordinatorja ter ureja legalizacijo romskih naselij.

Ministrstvo za delo je skupaj z Zavodom za zaposlovanje vzpostavilo pilotni projekt Romski vzor, v okviru katerega v Kočevju mentorirajo romske ženske za vključevanje na trg dela. Od 1. avgusta 2025 deluje tudi deset večnamenskih centrov za popoldansko varstvo otrok, predvsem romskih.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine