Kaj vpliva na zaupanje v sodstvo?

Izboljšanje kakovosti: »Noben zunanji vpliv ne sme segati v fazo sojenja v konkretnih zadevah«

Objavljeno
04. november 2019 20.00
Posodobljeno
04. november 2019 20.10
Vrhovno sodišče se ne bo odzvalo na prošnje parlamentarne preisokovalne komisije v zadevi Kangler, ker njenega delovanja, do odločitve ustavnega sodišča, ne štejejo za legitimno, je pojasnil Damijan Florjančič.
Foto Jože Suhadolnik
Ljubljana – Od oktobra so na vseh sodiščih po državi na voljo brošure, ki na jasen način podajajo osnovne informacije o najpogostejših postopkih na sodišču, med drugim o dedovanju, izvršbi, osebnem stečaju, kazenskem in pravdnem postopku. Gradivo je del projekta Izboljšanje kakovosti v sodstvu, ki je v zadnjih mesecih prejel več mednarodnih nagrad, vprašanje pa je, ali bo prispeval tudi k dvigu zaupanja in ugleda sodstva v družbi.

»Nagrada 'kristalna tehtnica' je primerljiva z zlato kolajno na kakršnemkoli športnem tekmovanju,« je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič ob današnjem dnevu pravosodja pohvalil projekt, ki so ga začeli leta 2015, da bi dvignili kakovosti sojenja. Največ pozornosti so namenili sodniškim veščinam, prenosu znanja, izobraževanju sodnega osebja ter postopkovni pravičnosti. Med drugim so vzpostavili komunikacijski sistem, del katerega je spletna stran nasodiscu.si.

»Osnovni cilj projekta ni bil višanje zaupanja javnosti z nekimi olepšavami našega dela, ampak izboljšanje kakovosti sojenja. Posledica tega pa bi, po našem pričakovanju, moral biti tudi dvig zaupanja v sodstvo. Zato vsaki dve leti spremljamo odnos javnosti do našega dela in v zadnji letih ugotavljamo pozitivne trende,« je opisal Florjančič.

Na ugled sodstva nedvomno vpliva ravnanje posameznih sodnikov, ki odmeva v javnosti. V zadnjem času je med bolj izpostavljenimi Zvezdan Radonjić. »Projekt Izboljšanje kakovosti sojenja je namenjen tudi temu, da se sodniki ustrezno usposobijo za opravljanje svoje funkcije, tako v začetni fazi, ko prvič prestopijo prag sodišča, kot tudi kasneje, ko pri svojem delu naletijo na primere, ki jih lahko na tak ali drugačen način povlečejo vase. V konkretnem primeru ugotavljamo, da so očitno bile uporabljene nekatere metode in razlage sodniškega dela, ki niso povsem ustrezne,« je komentiral predsednik vrhovnega sodišča.

Etična komisija je, po besedah vrhovne sodnice in vodje projektne skupine Nine Betetto, glede Radonjića sprejela načelno mnenje, da uporaba nekega komunikacijskega sredstva, konkretno razglasitev sodbe v kazenski zadevi, za prenašanje nekih drugih sporočil, ne more biti v skladu z etičnim kodeksom. Glede predsednika mariborskega sodišča Stanka Omerzuja, ki je še nepravnomočno obsojen zaradi zalezovanja nekdanje intimne prijateljice, pa etična komisija ni sprejela načelnega mnenja, temveč smernice, da sodnik, ki se znajde v konfliktni situaciji ali celo kazenskem postopku, ne sme uporabljati pravnih sredstev v nasprotju z njihovim namenom. »Na primer, da bi si stalno izmišljal nova opravičila, da ne bi prišel na glavno obravnavo. Predsednik sodišča svojega privilegiranega položaja tudi ne sme izkoriščati za komunikacijo z mediji, da bi prenašal sporočila, od katerih bi imel koristi v postopku,« je strnila Nina Betetto.

Polemične so tudi razprave o politični angažiranosti sodnikov. »Noben zunanji vpliv ne sme segati v fazo sojenja v konkretnih zadevah, zato smo sodniki, da se znamo tem vplivom upreti, jih prezreti in ne dopustiti, da prestopijo prag sodne zgradbe. To je temelj nepristranskega in neodvisnega delovanja sodstva, brez tega temelja je bolje, da sodstva ne bi bilo,« je prepričan Damijan Florjančič.