Tiskane izdaje
Brežice – Načrtovana gradnja umetne kajakaške steze na divjih vodah – edine takšne med Atenami in Dunajem – bo jutri korak bliže uresničitvi. Brežiški svetniki bodo predvidoma sprejeli sklep o njeni uvrstitvi v načrt razvojnih programov. Dokument bo podlaga za iskanje virov za gradnjo 2,5 milijona evrov vrednega vodnega centra.
Glede na grobe ocene v investicijskem dokumentu bi kajakaško stezo neposredno nad jezovno zgradbo prihodnje brežiške hidroelektrarne lahko uradno odprli septembra 2017. Poleg občinskega pol milijona evrov je predvideno, da bi podoben znesek za projekt pridobili še na razpisih Fundacije za šport, 1,5 milijona evrov pa pričakujejo od EU. »Načrt razvojnih programov bo podlaga za prijavo na razpise. Brez evropskih sredstev nam tega vodnega centra ne bo uspelo zgraditi,« pravi brežiški župan Ivan Molan in dodaja: »Glede na dokaj mehko vsebino projekta, ki je vezan na šport in turizem, verjamemo, da bo na razpisih EU denar na voljo.«
Medtem ko je rok za dokončanje del odvisen od vsebine in rokov razpisov za bruseljski denar, bo občina do leta 2017 morala financirati vsaj ureditev območij, kjer bo savska voda vstopila in izstopila iz vodnega centra. Po predvidenem dokončanju HE Brežice septembra 2017 hidroelektrarne za potrebe gradnje športno-turističnega kompleksa ne bo mogoče ustaviti.
Načrtov se veselijo v Zagrebu
Divjevodaši iz Čateža ob Savi s 25 mladimi tekmovalci, ki so v zadnjih letih osvojili več kot 30 naslovov državnih prvakov, projekt načrtujejo že od leta 2008. Z gradnjo spodnjesavske verige bodo sedanje brzice na Savi in spodnjem delu Krke, kjer vadijo mladi, izginile.
Slovenska kajakaška in kanu zveza prizadevanja svojih članov podpira, pravi generalni sekretar Jakob Marušič: »Naša zveza takšen objekt, ki bi lahko gostil največja tekmovanja, nujno potrebuje. Proga v Solkanu ima majhen naravni padec. V Tacnu zaradi prepoznavnosti lokacije gradimo vse naše aktivnosti. A če nam te proge v nekaj letih ne bo uspelo obnoviti (lastniški zapleti, op. a.), lahko pričakujemo, da bo brežiška proga postala nosilka vseh pomembnih tekem v Sloveniji. Prednost te lokacije je tudi vsa turistična infrastruktura v bližnjih Termah Čatež.«
Poleg slovenskih klubov se brežiških načrtov veselijo Zagrebčani. Najbližja umetna proga Sloveniji je na Dunaju, na celotnem Balkanu je le v Atenah: »Vedno bolj se kaže, da so takšne proge tržno zanimive za šport in za zabavo. Lani so jo odprli Avstrijci, Italijani načrtujejo dve, eno v Dolomitih, drugo na jugu. V Franciji jih imajo okoli trideset.«
Deskanje, raftanje, jadranje ...
Četrtkova občinska seja bo prvi formalni preizkus podpore projekta Brežičanov. Prihodki kompleksa bodo brez pomoči Term Čatež (promocija, transfer gostov) dovolj le za redne stroške in manjša vlaganja, ne pa tudi amortizacijo. »Zelo pozitivno gledam na ta projekt, je dodana vrednost za šport in turizem,« pravi svetnik Liste sonce Ivan Kostevc, tudi predsednik atletskega kluba s 120 vadečimi: »Ob vodnem centru bi dodatno lahko umestili tudi prostor za festivalske dogodke.« Osnovno dejavnost kajakašev bi lahko nadgradili z raftanjem na progi, veslanjem, wakeboardanjem in jadranjem po bližnjih mirnih gladinah, pravi trener Matjaž Avšič: »Kajakaška zveza na Tacnu, kjer je prostor omejen, izvaja vaje za gasilce in reševalce. Med izdelavo študije stoječega vala za srfanje so se z nami povezali študentje fakultet za gradbeništvo in strojništvo, ta val je mogoče umestiti pred iztekom vode nazaj v Savo.« Avšič pojasnjuje, da so se pogovori z družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi že začeli. Klub predvideva, da jih bo obratovalno ura stala okoli 100 evrov: »Na Dunaju uporabljajo črpalke, na uro plačajo 250 evrov.«
Igor Zorčič iz SMC, ki je za županovo SDS druga najmočnejša svetniška skupina, projekt podpira, a bo po njegovem treba dodelati pogoje uporabe vode iz akumulacijskega bazena. Glas za obljublja tudi Aljoša Rovan (Združena levica), ki je nekoč vodil svet zavoda za šport: »Obstajata dva zadržka. Pri cerkljanski OŠ se je ocena stroškov s slabih pet milijona evrov v investicijskem dokumentu povzpela na 6,3 milijona evrov. In drugič, ni znano, kdo bo upravljal vodni center.«
