Kaj torej prinaša strategija upravljanja državnega premoženja oziroma, če smo zelo uradniški, strategija upravljanja kapitalskih naložb? Kljub temu da ste birokratske latovščine vajeni, vam pojasnjujemo, da gre za razprodajo državnega premoženja. Toda vrnimo se k začetnemu vprašanju: kaj, kdaj in kako bo tekla razprodaja? Kakšna je strategija? Kaj v njej piše? Žal vam ne moremo pomagati. »Koalicijski partnerji so dobili na vpogled osnutek strategije. Osnutek je splošne narave in še ne opredeljuje, katera podjetja bodo prodali,« so poročali mediji. Strategija je torej natančno taka, kakršna je konkretnost in odločnost te vlade. Govorijo, pa ne povedo nič, delajo, pa ne naredijo nič, odločajo se, pa ne sprejmejo nobene odločitve. Kot da bi vlado inštruirala Herman Van Rompuy alias mokra cunja in Ivo Josipović alias kuhana noga oziroma zmrznjeni ligenj.
Če bi bil Janez Drnovšek še živ, bi rekel: »Pomagati jim moramo.« In mi bomo vladi, Miru Cerarju in predvsem Dušanu Mramorju, pomagali najti to strategijo. Vemo sicer, da bo bolj podobno iskanju jetija, pošasti iz Loch Nessa, nezemeljske inteligence in skrivnostne Atlantide. A podali se bomo na to nevarno, strašljivo in tvegano pustolovščino. Vemo, da bo naša misija enaka, kot če bi iskali stik Slovenije z odprtim morjem, kot če bi hoteli razbrati in razumeti cilje Pahorjevega predsedovanja državi, kot če bi pričakovali eno samo konkretno premierovo izjavo ali če bi se nam končno uspelo prebiti v miselni vzorec najbolj gorečih privržencev najbolj znanega opozicijskega liderja.
Bomo pa poskušali. Četudi bo to pomenilo, da bomo morali aktivirati fundacijo Arthurja C. Clarka, ki nadaljuje misijo najbolj znanega raziskovalca svetovnih skrivnosti. V konzorcij iskalcev bomo vpregli najbolj izurjene preiskovalce in iskalce sveta, indijanske stezosledce, ameriške forenzike, najboljše jasnovidce, tudi iskalce svetega grala. Šli bomo v bermudski trikotnik, obiskali Stonehenge, še enkrat proučili skrivnostne kipe na Velikonočnem otoku, znova prečesali egipčanske in majevske piramide, skušali dognati risbe v Nazci v Peruju, razvozlati vse vatikanske skrivnosti in pogledali tudi v skrivnostni svet sefov maršala Josipa Broza Tita. Vse, da bi našli pot do strategije.
Ker odgovor, kaj je v njej in kaj bomo razprodali, moramo najti. Ker moramo pomagati Mramorju. Potrebuje nas.
Je strategija v morda še neodkritih delih Postojnske jame? Je zakopana na Blejskem otoku? So jo skrili v najsodobnejši tovarni baterij podjetnika in župana Andreja Fištravca? Jo je ugrabila paravojska, ki se je pred kratkim postrojila v Kočevski Reki? Smo jo pomotoma prenesli na slabo banko? Jo je v Kanado odnesel Walter Wolf? Je izginila na drugem tiru ali tretji razvojni osi? So jo ugrabili v Murglah? So jo z vladnih miz odnesli varčevalci v švicarskih frankih? So jo ukradli ustanovitelji Demosa ali pa vendarle tisti tovariši, ki so zapustili 14. izredni kongres zvezne partije? Je bila evtanazirana? Jo bomo namesto vinjet lepili na vetrobranska stekla? So jo v Bruselj odnesli otroci in sorodniki domačih političnih veljakov? Jo je Cerarju ukradel Bojan Dobovšek?
Veliko resnih, zahtevnih in obsežnih vprašanj. A če ne vemo, kakšna je strategija in kaj bomo prodajali, zakaj potem kar dve iniciativi – za privatizacijo in proti njej? Na to pa imamo odgovor. Če ustanavljaš pobudo za/proti, moraš vedeti, zoper kaj jo ustanavljaš. In ker poleg Mramorja niti osrednja ameriška obveščevalna služba ne ve, kaj v strategiji piše, je početje obojih pobudnikov najmanj [vstavite po želji].
Ker vseh odgovorov do sklepa redakcije še nismo našli, tudi vas, drage bralce, prosimo za pomoč. Na ozadja@delo.si nam pošljite odgovore na vprašanje, kje je strategija in kaj je v njej. Pod zadevo vpišite: Pomaga(j)mo Mramorju.
Vlada Republike Slovenije vam bo hvaležna.
Komentarji