Kako bo nova metla pometala v Slovenski vojski
Načelnik generalštaba Slovenske vojske brigadir Robert Glavaš se je v pogovoru za Delo dotaknil ključnih izzivov, ki vojsko čakajo v prihodnjem desetletju.
Odpri galerijo
Novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Robert Glavaš je v navzočnosti ministra za obrambo Mateja Tonina uradno prevzel dolžnosti 20. 4. 2020. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Na vrhu vojske je pravi vojak, vojak po duši, kakor rečejo, in to vojakom, častnikom in podčastnikom vliva prepotrebno dozo optimizma, da brigadir Robert Glavaš lahko reši katero od kroničnih težav Slovenske vojske. Glavaš v pogovoru za Delo jasno pove, da si v mladih letih nikoli ni predstavljal, da bo kdaj vojak, koliko zadev lahko on reši, pa ni odvisno zgolj od njega, poudarja.
»Če verjamete ali ne, poznam veliko večino vojakov z ljubljanskega območja in z območja zahodne Slovenije. Zato me je zadnjič ob meji prav presenetilo, ko sem med vojaki na meji zagledal obraz, ki ga ne poznam,« je med drugim v pogovoru, ki ga bomo v celoti objavili v Delu jutri, povedal brigadir Glavaš.
Kronična kadrovska suša je eden od glavnih izzivov, s katerim se bo Glavaš s svojo ekipo poskušal spoprijeti. Denar ni edina motivacija za delo v vojski, nikoli ni bil in nikoli ne bo, ponuja pa vojska mladim veliko drugih bonitet in še več jih bo na voljo v prihodnje.
Da bi se zlasti mladim čim bolj približali, Glavaš išče inovativne načine za promocijo vojaškega poklica, v promocijske aktivnosti bo vključil čim več mlajših pripadnikov vojske, ki so mladim na vse načine bližje kot povprečen slovenski vojak, ki je star več kot 42 let.
»Težki časi so dobri časi za kadrovanje novih vojakov. Gorenje ravnokar odpušča tisoč novih vojakov, te in podobne ljudi moramo privabiti v naše vrste. Zgolj privabiti jih pa ne bo dovolj, moramo poskrbeti za ustrezne pogoje, da bodo z nami ostali tudi, ko pridejo boljši časi,« razmišlja Glavaš.
V beli knjigi o obrambi, krovnem strateškem dokumentu, je zapisano, da bo vojska imela 8000 pripadnikov stalne sestave, danes jih ima 6330, skupaj s pripadniki pogodbene rezerve pa nekaj manj kot sedem tisoč.
V tem hipu več ljudi odide iz vojske, kot vanjo pride, in kljub temu Glavaš verjame, da lahko dosežemo cilj 8000 vojakov, če se bomo k temu resno zavezali. Vendar nič od tega ni odvisno zgolj od Glavaša in vojske, potrebni sta trdna politična volja in odločitev, da ta cilj dosežemo, pravi sogovornik.
Kaj meni o zamisli o naborniškem sistemu kot načinu za kadrovsko popolnjevanje vojske? Glavaš pravi, da je to ena od številnih možnosti, ki pa je sam ministru ne bi ponudil kot prvo izbiro. Ta hip vojska nima dovolj infrastrukture, stavb, opreme in drugih virov, da bi jeseni lahko uvedli naborništvo, kot se je še februarja govorilo v politiki.
Seveda če politika vojski ukaže, da mora v šestih mesecih ustvariti pogoje za naborniško vojsko, bodo Glavaš in njegova ekipa to uresničili, vendar pogoji ne bodo optimalni. Kar je realna težava, če hočemo mlade, ki pridejo v stik z vojsko, navdušiti nad vojsko kot svojim prihodnjim delovnim mestom, opozarja Glavaš.
»Vojaki smo del te družbe tako kot vsi drugi. Tudi Robert Glavaš je državljan kot vsi drugi, nekomu je sorodnik, prijatelj, je ljubitelj športa in podobno. Vojaki si najbolj želimo miru, morda celo bolj kot kdo drug, saj bomo mi v prvi vrsti, če kdaj izbruhne vojna.«
»Vojaki v Sloveniji nismo padli z neba, nismo sem prišli iz neke druge države, mi smo sestavni del te družbe in smo ji izjemno pripadni. Zato res težko razumem odpor dela družbe do Slovenske vojske,« je Glavaš med drugim odgovoril na odpor dela slovenske družbe do sodelovanja vojske pri policijskem nadzoru meje.
»Če verjamete ali ne, poznam veliko večino vojakov z ljubljanskega območja in z območja zahodne Slovenije. Zato me je zadnjič ob meji prav presenetilo, ko sem med vojaki na meji zagledal obraz, ki ga ne poznam,« je med drugim v pogovoru, ki ga bomo v celoti objavili v Delu jutri, povedal brigadir Glavaš.
Kronična kadrovska suša je eden od glavnih izzivov, s katerim se bo Glavaš s svojo ekipo poskušal spoprijeti. Denar ni edina motivacija za delo v vojski, nikoli ni bil in nikoli ne bo, ponuja pa vojska mladim veliko drugih bonitet in še več jih bo na voljo v prihodnje.
Da bi se zlasti mladim čim bolj približali, Glavaš išče inovativne načine za promocijo vojaškega poklica, v promocijske aktivnosti bo vključil čim več mlajših pripadnikov vojske, ki so mladim na vse načine bližje kot povprečen slovenski vojak, ki je star več kot 42 let.
»Težki časi so dobri časi za kadrovanje novih vojakov. Gorenje ravnokar odpušča tisoč novih vojakov, te in podobne ljudi moramo privabiti v naše vrste. Zgolj privabiti jih pa ne bo dovolj, moramo poskrbeti za ustrezne pogoje, da bodo z nami ostali tudi, ko pridejo boljši časi,« razmišlja Glavaš.
V beli knjigi o obrambi, krovnem strateškem dokumentu, je zapisano, da bo vojska imela 8000 pripadnikov stalne sestave, danes jih ima 6330, skupaj s pripadniki pogodbene rezerve pa nekaj manj kot sedem tisoč.
V tem hipu več ljudi odide iz vojske, kot vanjo pride, in kljub temu Glavaš verjame, da lahko dosežemo cilj 8000 vojakov, če se bomo k temu resno zavezali. Vendar nič od tega ni odvisno zgolj od Glavaša in vojske, potrebni sta trdna politična volja in odločitev, da ta cilj dosežemo, pravi sogovornik.
Kaj meni o zamisli o naborniškem sistemu kot načinu za kadrovsko popolnjevanje vojske? Glavaš pravi, da je to ena od številnih možnosti, ki pa je sam ministru ne bi ponudil kot prvo izbiro. Ta hip vojska nima dovolj infrastrukture, stavb, opreme in drugih virov, da bi jeseni lahko uvedli naborništvo, kot se je še februarja govorilo v politiki.
Seveda če politika vojski ukaže, da mora v šestih mesecih ustvariti pogoje za naborniško vojsko, bodo Glavaš in njegova ekipa to uresničili, vendar pogoji ne bodo optimalni. Kar je realna težava, če hočemo mlade, ki pridejo v stik z vojsko, navdušiti nad vojsko kot svojim prihodnjim delovnim mestom, opozarja Glavaš.
»Vojaki smo del te družbe tako kot vsi drugi. Tudi Robert Glavaš je državljan kot vsi drugi, nekomu je sorodnik, prijatelj, je ljubitelj športa in podobno. Vojaki si najbolj želimo miru, morda celo bolj kot kdo drug, saj bomo mi v prvi vrsti, če kdaj izbruhne vojna.«
»Vojaki v Sloveniji nismo padli z neba, nismo sem prišli iz neke druge države, mi smo sestavni del te družbe in smo ji izjemno pripadni. Zato res težko razumem odpor dela družbe do Slovenske vojske,« je Glavaš med drugim odgovoril na odpor dela slovenske družbe do sodelovanja vojske pri policijskem nadzoru meje.
